Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasbenik in dirigent FILIP BERNARD se je rodil na današnji dan leta 1896 na Jesenicah. Sicer se je izučil za železostrugarja, a se je posvetil glasbi; izpopolnjeval se je na ljubljanskem konservatoriju in deloval kot dirigent tovarniških, delavskih in poklicnih orkestrov in zborov. V letih med prvo in drugo svetovno vojno je sodeloval v naprednem gibanju, aprila leta 1941 pa so na njegovem domu na Vodnikovi cestri v Ljubljani ustanovili glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet.
Leto pozneje so ga konfinirali v Abruce v srednji Italiji, po italijanski kapitulaciji pa je prišel v Gravino in bil med ustanovitelji pevskega zbora narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije »Srečko Kosovel«. Po osvoboditvi je v Mariboru sodeloval pri ustanovitvi povojne Opere, nato pa se je vrnil v Ljubljano v Slovensko filharmonijo in v radijski orkester. Filip Bernard je napisal tudi več popularnih glasbenih del.
—–
Etnolog, romanist in lutkar NIKO KURET je na ljubljanski univerzi leta 1930 diplomiral iz romanistike in primerjalne književnosti, leta 1946 iz etnologije, deset let pozneje pa je doktoriral. Najprej je bil srednješolski profesor, od leta 1958 pa je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, nazadnje kot znanstveni svetnik. Pisal je teoretične eseje o sodobnem gledališču, urejal revijo Ljudski oder in knjižno zbirko z enakim naslovom, prirejal stare slovenske ljudske igre, raziskoval liturgične igre na Slovenskem ter sintetično in analitično prikazal ljudsko gledališče, predvsem lutkarstvo in ziljsko štehvanje.
Med njegovimi deli velja posebej omeniti »Praznično leto Slovencev«, s katerim je obudil spomin na številne običaje in navade slovenskega ljudstva. Zanj je v Palermu dobil nagrado Giuseppe Pietrè, za ljudsko dramatiko pa Herderjevo nagrado na Dunaju. Kot eden začetnikov slovenskega lutkovnega gledališča je leta 1934 v Kranju ustanovil prvi oder ročnih lutk, nekaj let pozneje pa je s svojo lutkarsko »Pavlihovo druščino« uveljavil stalnega junaka – burkeža Pavliho. Leta 1991 je Niko Kuret postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Trstu.
—–
Dramska igralka in pisateljica ALJA TKAČEV je po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost leta 1957 kot svobodna umetnica ustanovila gledališko skupino »Komedijantski atelje«, v letih od 1964 do 80 je bila stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, nato pa Lutkovnega gledališča Ljubljana. Bila je igralka z veliko govorno kulturo in privrženka tako imenovanega totalnega gledališča.
Njen igralski razpon je segal od otroških, dekliških in fantovskih likov do pretanjenih upodobitev sodobnih žensk in groteskno parodiranih likov nerealnih bitij. Alja Tkačev je pisala tudi pesmi, prozo, dramska besedila, lutkovne in radijske igre ter pogosto nastopala v oddajah za otroke na ljubljanskem radiu. Rodila se je na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Glasbenik in dirigent FILIP BERNARD se je rodil na današnji dan leta 1896 na Jesenicah. Sicer se je izučil za železostrugarja, a se je posvetil glasbi; izpopolnjeval se je na ljubljanskem konservatoriju in deloval kot dirigent tovarniških, delavskih in poklicnih orkestrov in zborov. V letih med prvo in drugo svetovno vojno je sodeloval v naprednem gibanju, aprila leta 1941 pa so na njegovem domu na Vodnikovi cestri v Ljubljani ustanovili glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet.
Leto pozneje so ga konfinirali v Abruce v srednji Italiji, po italijanski kapitulaciji pa je prišel v Gravino in bil med ustanovitelji pevskega zbora narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije »Srečko Kosovel«. Po osvoboditvi je v Mariboru sodeloval pri ustanovitvi povojne Opere, nato pa se je vrnil v Ljubljano v Slovensko filharmonijo in v radijski orkester. Filip Bernard je napisal tudi več popularnih glasbenih del.
—–
Etnolog, romanist in lutkar NIKO KURET je na ljubljanski univerzi leta 1930 diplomiral iz romanistike in primerjalne književnosti, leta 1946 iz etnologije, deset let pozneje pa je doktoriral. Najprej je bil srednješolski profesor, od leta 1958 pa je delal na Inštitutu za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, nazadnje kot znanstveni svetnik. Pisal je teoretične eseje o sodobnem gledališču, urejal revijo Ljudski oder in knjižno zbirko z enakim naslovom, prirejal stare slovenske ljudske igre, raziskoval liturgične igre na Slovenskem ter sintetično in analitično prikazal ljudsko gledališče, predvsem lutkarstvo in ziljsko štehvanje.
Med njegovimi deli velja posebej omeniti »Praznično leto Slovencev«, s katerim je obudil spomin na številne običaje in navade slovenskega ljudstva. Zanj je v Palermu dobil nagrado Giuseppe Pietrè, za ljudsko dramatiko pa Herderjevo nagrado na Dunaju. Kot eden začetnikov slovenskega lutkovnega gledališča je leta 1934 v Kranju ustanovil prvi oder ročnih lutk, nekaj let pozneje pa je s svojo lutkarsko »Pavlihovo druščino« uveljavil stalnega junaka – burkeža Pavliho. Leta 1991 je Niko Kuret postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Trstu.
—–
Dramska igralka in pisateljica ALJA TKAČEV je po diplomi na Akademiji za igralsko umetnost leta 1957 kot svobodna umetnica ustanovila gledališko skupino »Komedijantski atelje«, v letih od 1964 do 80 je bila stalna članica Slovenskega mladinskega gledališča, nato pa Lutkovnega gledališča Ljubljana. Bila je igralka z veliko govorno kulturo in privrženka tako imenovanega totalnega gledališča.
Njen igralski razpon je segal od otroških, dekliških in fantovskih likov do pretanjenih upodobitev sodobnih žensk in groteskno parodiranih likov nerealnih bitij. Alja Tkačev je pisala tudi pesmi, prozo, dramska besedila, lutkovne in radijske igre ter pogosto nastopala v oddajah za otroke na ljubljanskem radiu. Rodila se je na današnji dan leta 1934 v Ljubljani.
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov