Po zmagi protireformacije ob koncu 16. stoletja je oblast nad šolstvom spet dobila Katoliška cerkev: protestantske šole je zaprla, učitelje pa izgnala. Vzgojo in izobraževanje v srednjih šolah so tako prevzeli jezuiti, člani reda, ki se je posvetil utrjevanju in širjenju katoliške vere. V Ljubljani so jezuiti kmalu ustanovili kolegij, ki je pomenil začetek višjega šolstva na Slovenskem. Za takratne razmere je bilo to dokaj veliko učno-vzgojno središče. Ob cerkvi svetega Jakoba so bili samostan, šolsko poslopje in konvikt, dijaški dom. V njem je bilo vedno okoli 500 dijakov. Temeljni kamen zanj so položili na današnji dan leta 1598, dokončan pa je bil štiri leta pozneje.
Jezuitski kolegiji so pedagoški in vzgojni dejavnosti pri nas dajali pečat vse do zadnjih desetletij 18. stoletja. Čeprav so bili programi teh višjih študijev univerzitetni, slušateljem niso podeljevali akademskih naslovov, saj je bil za to potreben poseben papeški ali cesarski privilegij, ki pa ga jezuiti na Slovenskem niso imeli. V drugi polovici 18. stoletja so jezuitski red razpustili, njegove srednje in višje šole pa je znova prevzela avstrijska država.
—–
Publicist in novinar GAŠPAR HENRIK MARTELANC se je rodil na današnji dan leta 1905 v Trstu. Do leta 1925 je delal pri sovjetski tiskovni agenciji na Dunaju, nato pa so ga izgnali iz Avstrije. Ker je bil član Komunistične partije Italije, so ga oblasti večkrat aretirale, vendar pa tudi partija ni bila zadovoljna z njegovm delom, zato ga je kazensko poslala v Sovjetsko zvezo. Od tam so ga med stalinskimi čistkami poslali v Dachau, nato pa še v francosko taborišče, kjer je umrl. Kot publicist je največ pozornosti namenjal družbenopolitičnim in literarnozgodovinskim temam, posvečal pa se je tudi reševanju narodnega vprašanja Slovencev in Hrvatov v Italiji. Gašpar Henrik Martelanc je zagovarjal načelo samoodločbe, odcepitev od Italije in ustanovitev samostojnih republik
—–
Kritik, esejist in urednik MITJA MEJAK je bil na Radiu Ljubljana najprej novinar, od leta 1954 pa urednik kulturno-literarnih oddaj. Napisal je veliko dramatizacij pripovednih del za radio in televizijo. Za radijsko dramatizacijo Kosmačevega »Tantadruja« je leta 1967 dobil nagrado na tekmovanju Prix Italia. Že zgodaj se je posvetil tudi kritiki in se v 50- in 60-ih letih prejšnjega stoletja uveljavil kot eden vodilnih presojevalcev sočasne slovenske besedne umetnosti. Bil je tudi prizadeven urednik izbranih del naših pesnikov in pisateljev. Mitja Mejak se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Zagorju ob Savi.
—–
Na današnji dan leta 1989 je pesnik Tone Pavček na veliki politični manifestaciji na Kongresnem trgu v Ljubljani prebral izjavo slovenske politične alternative oziroma nastajajoče demokratične opozicije, imenovano Majniška deklaracija 1989. Podpisali Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska demokratična zveza, Slovenska kmečka zveza, so jo Slovensko krščansko socialno gibanje in Socialdemokratska zveza Slovenije. Deklaracija je med drugim poudarila prelomnost zgodovinskih dogodkov in odgovornost Slovencev za njihovo prihodnost, zahtevala samostojno Slovenijo in postavila temelje političnemu programu poznejše koalicije Demos.