Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
France Prešeren je na svojih pesniških poteh v trnovski cerkvi v Ljubljani naključno srečal JULIJO PRIMIC. Mlada in krhka gospodična iz bogate trgovske družine je za dolga leta postala pesnikova muza in navdih za njegove ljubezenske pesmi. Nekaj najlepših ji je tudi posvetil. Slovit je »Sonetni venec« z znamenitim magistralom z akrostihom »PRIMICOVI JULJI«. »Venec« je v Ljubljani zbudil precej zanimanja in govoric, predvsem pa slabo voljo Julijine matere, gospodovalne ženske, ki nemirnega pesnika nikakor ni videla kot svojega bodočega zeta. Prešernova neuslišana ljubezen, Julija Primic, se je rodila na današnji dan pred 200 leti v Ljubljani.
—–
Po prisilnem odstopu škofa Karlina leta 1919 je bil za tržaško-koprskega škofa imenovan ANGELO BARTOLOMASI. Tako kot njegov predhodnik je
tudi on obsojal nasilje nad slovenskim in hrvaškim življem v Italiji in ostro nastopal proti fašističnemu ravnanju po volitvah leta 1921. O tem je v apostolskem pismu obvestil tudi papeža Benedikta XV. Ker so bila njegova prizadevanja zaman, je leta 1922 tudi on odstopil s položaja tržaško-koprskega škofa. Angelo Bartolomasi se je rodil na današnji dan leta 1869 v Torinu.
—–
Scenograf in arhitekt VLADIMIR ŽEDRINSKI je študiral v Peterburgu in Kijevu, leta 1920 pa je njegova družina emigrirala. Od takrat pa do leta 1940 je bil scenograf Narodnega gledališča v Beogradu, nato deset let Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu, potem pa je živel v Parizu. V tem obdobju je ustvaril svoja najboljša scenografska in kostumografska dela za operne, baletne in dramske predstave ter tako na dekorativno stiliziran način nadaljeval tradicijo ruske scenografske šole. V Slovenijo ga je po koncu druge svetovne vojne pripeljal režiser Branko Gavella in Žedrinski je za naša gledališča, predvsem za Opero Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, zasnoval triindvajset scenografij in dvajset kostumografij. Vladimir Žedrinski se je rodil na današnji dan leta 1899 v Moskvi.
—–
Publicist FRAN VATOVEC je raziskoval teorijo in zgodovino slovenskega časnikarstva. O tem je napisal petnajst samostojnih del; številne slovenske publiciste je prikazal v monografskih razpravah. Po vojni je bil med drugim profesor retorike in predavatelj časnikarstva. Rodil se je na današnji dan leta 1901 v Gradišču ob Soči.
—–
SERGEJ KRAIGHER je po drugi svetovni vojni zaznamoval velik del jugoslovanskega in slovenskega političnega življenja. Med drugim je bil član in predsednik predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsednik republiške skupščine in republiškega predsedstva ter guverner Narodne banke Jugoslavije. Leta 1941 je bil med prvimi organizatorji upora proti okupatorju na Štajerskem, med drugo svetovno vojno pa je opravljal različne partijske dolžnosti. Sergej Kraigher se je rodil na današnji dan leta 1914 v Postojni.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
France Prešeren je na svojih pesniških poteh v trnovski cerkvi v Ljubljani naključno srečal JULIJO PRIMIC. Mlada in krhka gospodična iz bogate trgovske družine je za dolga leta postala pesnikova muza in navdih za njegove ljubezenske pesmi. Nekaj najlepših ji je tudi posvetil. Slovit je »Sonetni venec« z znamenitim magistralom z akrostihom »PRIMICOVI JULJI«. »Venec« je v Ljubljani zbudil precej zanimanja in govoric, predvsem pa slabo voljo Julijine matere, gospodovalne ženske, ki nemirnega pesnika nikakor ni videla kot svojega bodočega zeta. Prešernova neuslišana ljubezen, Julija Primic, se je rodila na današnji dan pred 200 leti v Ljubljani.
—–
Po prisilnem odstopu škofa Karlina leta 1919 je bil za tržaško-koprskega škofa imenovan ANGELO BARTOLOMASI. Tako kot njegov predhodnik je
tudi on obsojal nasilje nad slovenskim in hrvaškim življem v Italiji in ostro nastopal proti fašističnemu ravnanju po volitvah leta 1921. O tem je v apostolskem pismu obvestil tudi papeža Benedikta XV. Ker so bila njegova prizadevanja zaman, je leta 1922 tudi on odstopil s položaja tržaško-koprskega škofa. Angelo Bartolomasi se je rodil na današnji dan leta 1869 v Torinu.
—–
Scenograf in arhitekt VLADIMIR ŽEDRINSKI je študiral v Peterburgu in Kijevu, leta 1920 pa je njegova družina emigrirala. Od takrat pa do leta 1940 je bil scenograf Narodnega gledališča v Beogradu, nato deset let Hrvatskega narodnega gledališča v Zagrebu, potem pa je živel v Parizu. V tem obdobju je ustvaril svoja najboljša scenografska in kostumografska dela za operne, baletne in dramske predstave ter tako na dekorativno stiliziran način nadaljeval tradicijo ruske scenografske šole. V Slovenijo ga je po koncu druge svetovne vojne pripeljal režiser Branko Gavella in Žedrinski je za naša gledališča, predvsem za Opero Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, zasnoval triindvajset scenografij in dvajset kostumografij. Vladimir Žedrinski se je rodil na današnji dan leta 1899 v Moskvi.
—–
Publicist FRAN VATOVEC je raziskoval teorijo in zgodovino slovenskega časnikarstva. O tem je napisal petnajst samostojnih del; številne slovenske publiciste je prikazal v monografskih razpravah. Po vojni je bil med drugim profesor retorike in predavatelj časnikarstva. Rodil se je na današnji dan leta 1901 v Gradišču ob Soči.
—–
SERGEJ KRAIGHER je po drugi svetovni vojni zaznamoval velik del jugoslovanskega in slovenskega političnega življenja. Med drugim je bil član in predsednik predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije, predsednik republiške skupščine in republiškega predsedstva ter guverner Narodne banke Jugoslavije. Leta 1941 je bil med prvimi organizatorji upora proti okupatorju na Štajerskem, med drugo svetovno vojno pa je opravljal različne partijske dolžnosti. Sergej Kraigher se je rodil na današnji dan leta 1914 v Postojni.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov