Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
General HERBERT III. TURJAŠKI se je rodil na današnji dan leta 1528 na Dunaju. Okoli leta 1546 je prišel na Kranjsko in se aktivno vključil v protiturško obrambo. Napredoval je do položaja vrhovnega poveljnika hrvaške in slavonske Vojne krajine in se posvetil njuni vojaški organizaciji. V letih od 1566 do 1575 je kot kranjski deželni glavar močno podpiral protestantstvo na Slovenskem. Padel je v bitki pri Donji Budački na Hrvaškem. Njegovo glavo so Turki odnesli na sultanov dvor v Carigrad, od koder so jo Turjačani po plačilu odkupnine prenesli na grad Turjak. Preparirani glavi Herberta III. Turjaškega in njegovega pribočnika Friderika Višnjegorskega sta bili shranjeni na gradu vse do leta 1943.
—–
Kmalu po velikonočnem potresu v Ljubljani aprila leta 1895 je glavni pesnik Ljubljanskega zvona Josip Stritar Slovencem v tolažbo in pomoč objavil nekaj pesmi. »Slovenska Lizbona« prikazuje strahoto noči ob potresu, »Kje si ti, država?« tako rekoč bolj zahteva, kot prosi, nujne pomoči od države, v tretji z naslovom »Po konci glave« pa spodbuja rojake, naj po krutem udarcu spet zbero svoje sile in si zgrade lepšo Ljubljano. Prevode pesmi »Slovenska Lizbona« so pozneje objavile nemške, hrvaške in češke literarne revije. Pesmi Antona Funtka s potresno tematiko in posvetilom pa je Goriška tiskarna izdala na današnji dan leta 1895:
»Ne Ljubljani razdejani,
ki jo strl je zemlje gnev –
ne, obnovljeni Ljubljani
posvečen je vsak ta spev!«
Čisti dobiček od prodaje te Funtkove poezije, približno 200 goldinarjev, je bil namenjen za pomoč popotresni Ljubljani.
—–
Pesnica VIDA TAUFER je začela objavljati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in je sledila romantično čustveni usmeritvi slovenskega pesništva. V njeni tradicionalno oblikovani liriki prevladujeta melanholija in socialna tematika. Po drugi svetovni vojni se je največ posvečala mladinskemu pesništvu. Z Lili Novy je napisala lutkovno igrico v verzih “Mojca in živali”. Vida Taufer se je rodila na današnji dan leta 1903 v Toplicah pri Zagorju.
—–
Slikar in grafik DORE KLEMENČIČ MAJ se je rodil na današnji dan leta 1911 v Galiciji, diplomiral pa je leta 1934 na akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Bil je pripadnik umirjenega kolorizma, njegove občasne perorisbe s tušem pa opozarjajo na njegov temperamentni umetniški značaj. Izvrstne portrete je risal v nemškem ujetništvu in pozneje v partizanih. Takrat je ustvaril mapo linorezov z naslovom »V imenu Kristusovih ran«. Po vojni je poleg angažiranih ustvaril še vrsto del s temo narodnoosvobodilnega boja, pogosto pa je v pravih barvnih eksplozijah upodabljal cvetoče drevje in rože. Objavljal je tudi članke o likovni umetnosti ter se ukvarjal s fotografijo in filmom.
6248 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
General HERBERT III. TURJAŠKI se je rodil na današnji dan leta 1528 na Dunaju. Okoli leta 1546 je prišel na Kranjsko in se aktivno vključil v protiturško obrambo. Napredoval je do položaja vrhovnega poveljnika hrvaške in slavonske Vojne krajine in se posvetil njuni vojaški organizaciji. V letih od 1566 do 1575 je kot kranjski deželni glavar močno podpiral protestantstvo na Slovenskem. Padel je v bitki pri Donji Budački na Hrvaškem. Njegovo glavo so Turki odnesli na sultanov dvor v Carigrad, od koder so jo Turjačani po plačilu odkupnine prenesli na grad Turjak. Preparirani glavi Herberta III. Turjaškega in njegovega pribočnika Friderika Višnjegorskega sta bili shranjeni na gradu vse do leta 1943.
—–
Kmalu po velikonočnem potresu v Ljubljani aprila leta 1895 je glavni pesnik Ljubljanskega zvona Josip Stritar Slovencem v tolažbo in pomoč objavil nekaj pesmi. »Slovenska Lizbona« prikazuje strahoto noči ob potresu, »Kje si ti, država?« tako rekoč bolj zahteva, kot prosi, nujne pomoči od države, v tretji z naslovom »Po konci glave« pa spodbuja rojake, naj po krutem udarcu spet zbero svoje sile in si zgrade lepšo Ljubljano. Prevode pesmi »Slovenska Lizbona« so pozneje objavile nemške, hrvaške in češke literarne revije. Pesmi Antona Funtka s potresno tematiko in posvetilom pa je Goriška tiskarna izdala na današnji dan leta 1895:
»Ne Ljubljani razdejani,
ki jo strl je zemlje gnev –
ne, obnovljeni Ljubljani
posvečen je vsak ta spev!«
Čisti dobiček od prodaje te Funtkove poezije, približno 200 goldinarjev, je bil namenjen za pomoč popotresni Ljubljani.
—–
Pesnica VIDA TAUFER je začela objavljati v dvajsetih letih prejšnjega stoletja in je sledila romantično čustveni usmeritvi slovenskega pesništva. V njeni tradicionalno oblikovani liriki prevladujeta melanholija in socialna tematika. Po drugi svetovni vojni se je največ posvečala mladinskemu pesništvu. Z Lili Novy je napisala lutkovno igrico v verzih “Mojca in živali”. Vida Taufer se je rodila na današnji dan leta 1903 v Toplicah pri Zagorju.
—–
Slikar in grafik DORE KLEMENČIČ MAJ se je rodil na današnji dan leta 1911 v Galiciji, diplomiral pa je leta 1934 na akademiji za likovno umetnost v Zagrebu. Bil je pripadnik umirjenega kolorizma, njegove občasne perorisbe s tušem pa opozarjajo na njegov temperamentni umetniški značaj. Izvrstne portrete je risal v nemškem ujetništvu in pozneje v partizanih. Takrat je ustvaril mapo linorezov z naslovom »V imenu Kristusovih ran«. Po vojni je poleg angažiranih ustvaril še vrsto del s temo narodnoosvobodilnega boja, pogosto pa je v pravih barvnih eksplozijah upodabljal cvetoče drevje in rože. Objavljal je tudi članke o likovni umetnosti ter se ukvarjal s fotografijo in filmom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Metodik fizike
Romana z jugoslovansko politično idejo Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Pionir radijskih iger Glas Mojčine pesmi za prvi film o Kekcu Mariborski industrialec – rešitelj Judov
Volilni uspeh koroških Slovencev Pribočnik jugoslovanske kraljice Marije Projekti gradbenika in geomehanika
Neveljaven email naslov