Leta 1471 so Turki kar štirikrat vdrli na Kranjsko. Na tretjem junijskem pohodu se je 15.000 konjenikov najprej utaborilo pri Rášci in oplenilo vso bližnjo okolico. Naslednjega dne so bili že pred Ljubljano, a meščani so jih pričakali pripravljeni, saj je turški pohod naznanjal dim, ki ga je bilo videti nad gorečimi vasmi. Tako so Turki požgali le nekaj hiš v predmestju, med njimi tudi avguštinski in frančiškanski samostan; potem so se razdelili na tri skupine ter nadaljevali plenjenje po Gorenjski, Dolenjski in Savinjski dolini.
Ko je bila turška nevarnost mimo, je cesar Friderik, ki za obrambo svojih podložnikov sicer ni storil skoraj nič, z listino, izdano v Regensburgu na današnji dan leta 1471, Ljubljančanom zaukazal, naj vse hiše v predmestju, ki jih Turki niso požgali, porušijo, da jih sovražnik ob naslednjih obleganjih mesta ne bi mogel uporabljati za oporišča. Od tedaj je bilo dovoljeno graditi le znotraj mestnega obzidja.
—–
Komediograf in prigodniški pisatelj JAKA ŠTOKA je leta 1914 v Trstu odprl tisti čas edino slovensko knjigarno in založil več slovenskih knjig. Pisal je burke, ki so jih igrali na amaterskih odrih po vsej Sloveniji, ter izdajal žepni koledarček Vedež, Gospodinjski koledar in priročnik Hišni prijatelj, ki jih je zvečine tudi sam napisal. Jaka Štoka je bil tudi eden izmed ustanovitelji Tržaškega dramatičnega društva. Rodil se je na današnji dan leta 1867 na Kontovelu pri Trstu.
—–
Prva strokovna šola v Ljubljani je bila šola za mehanike pri jezuitskem kolegiju; pomočnike in mojstre je poučeval graditelj ljubljanskega prekopa Gabrijel Gruber. Leta 1818 so šolo preimenovali v obrtno-industrijsko. V drugi polovici 19. stoletja je začela Avstrija v industrijsko razvitejših mestih ustanavljati državne obrtne šole. Zanjo se je potegoval tudi ljubljanski občinski svet in na današnji dan pred 140-imi leti prosil dunajsko ministrstvo za šolstvo, naj mestu dovoli ustanoviti državno obrtno šolo. Prošnja je bila najprej zavrnjena, po večkratnih zagotovilih, da je Ljubljana tudi denarno sposobna sama vzdrževati takšno šolo, pa je mesto leta 1888 le dobilo dovoljenje za ustanovitev državne obrtne šole.
—–
Petrologinja (strokovnjakinja za kamnoslovje) LJUDMILA DOLÁR MANTUÁNI se je rodila na današnji dan pred 110-imi leti v Celju. Diplomirala in doktorirala je v Ljubljani, leta 1940 pa je postala docentka za petrografijo in optično raziskovanje mineralov in kamnin na ljubljanski univerzi. Izpopolnjevala se je na številnih univerzah v Evropi in Kanadi. Objavila je 65 razprav in člankov o rudninah in kamninah Slovenije, Avstrije in Kanade. Ljudmila Dolar Mantuani je bila med drugim znanstvena sodelavka kanadske univerze v Vancouvru in znanstvena svetnica pri komisiji za hidroelektriko v Torontu v Kanadi.
—–
V obdobju med prvo in drugo svetovno vojno so bili med slovenskimi športniki daleč najuspešnejši telovadci, vendar pa so tudi v drugih panogah začeli dosegati pomembnejše rezultate. Tako je na današnji dan pred 90-imi leti Marija Križ postavila svetovni rekord v metu diska. To se je zgodilo na ženskem atletskem troboju v Pragi med Češkoslovaško, Francijo in Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Marija Križ je vrgla disk 31 metrov in 25 centimetrov daleč.