Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj WOLFGANG STRICCIUS se je rodil okoli leta 1570 v Hannovru. Najprej je poučeval glasbo v Kremsu ter v Celovcu, v letih od 1580 do 92 pa je bil kantor stanovske šole v Ljubljani. Je edini med protestantskimi glasbeniki na Kranjskem, čigar dela so se ohranila. Njegove skladbe dokazujejo, da je na glasbeni repertoar reformacije na Slovenskem kljub tesni povezanosti z nemškimi severnimi deželami vplivala tudi italijanska renesansa. Ljubljanska zbirka skladatelja Wolfganga Stricciusa iz leta 1588 zajema 21 pesmi za deški zbor, pet let poznejša pa 26 skladb s povečini posvetnimi besedili za zbor moških in deških glasov.
—–
Benetke oziroma Beneška republika so si poleg številnih bližnjih in daljnih ozemelj v drugi polovici 13. stoletja podredile tudi mesta ob zahodni istrski obali Poreč, Koper, Izolo, Piran, Rovinj in Pulj in jim gospodovale več kot pet stoletij. Na današnji dan leta 1584 (torej pred 432-imi leti) pa je bilo v Kopru ustanovljeno apelacijsko sodišče za beneško Istro, na čelu z mestnim županom in kapitanom ter ob sodelovanju dveh sodnikov. S tem je Koper dejansko postal glavno mesto Istre.
—–
Skladatelj IVAN ŠČEK je leta 1962 na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, nato pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji.
Ščekova zmerno moderna in na ljudske motive naslonjena glasba obsega zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Komponiral je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil na današnji dan leta 1925 v Vipavi.
—–
V začetku avgusta leta 1962 (torej pred 54-imi leti) se je prvič po drugi svetovni vojni zgodilo, da so lahko jugoslovanski državljani zakonito prišli do deviz. Po odloku zveznega državnega sekretariata za finance je namreč Narodna banka lahko državljanom enkrat na leto prodala tuja plačilna sredstva do zneska 15.000 dinarjev (to je do 50 ameriških dolarjev po uradnem tečaju), in sicer za poravnavo stroškov turističnih potovanj v tujino ali potnih stroškov tistih, ki bi se izselili. Do 10.000 dinarjev deviz so lahko državljani kupili za pošiljanje pomoči sorodnikom v tujino, za plačilo sodnih in drugih taks v tujini ter za druge osebne potrebe.
Več deviz od predpisanega zneska je po avgustu leta 1962 Narodna banka smela prodati tudi strokovnjakom, ki so sodelovali na mednarodnih srečanjih, državljanom, ki so morali na zdravljenje v tujino, in tistim, ki so za svojo bolezen potrebovali posebna zdravila.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj WOLFGANG STRICCIUS se je rodil okoli leta 1570 v Hannovru. Najprej je poučeval glasbo v Kremsu ter v Celovcu, v letih od 1580 do 92 pa je bil kantor stanovske šole v Ljubljani. Je edini med protestantskimi glasbeniki na Kranjskem, čigar dela so se ohranila. Njegove skladbe dokazujejo, da je na glasbeni repertoar reformacije na Slovenskem kljub tesni povezanosti z nemškimi severnimi deželami vplivala tudi italijanska renesansa. Ljubljanska zbirka skladatelja Wolfganga Stricciusa iz leta 1588 zajema 21 pesmi za deški zbor, pet let poznejša pa 26 skladb s povečini posvetnimi besedili za zbor moških in deških glasov.
—–
Benetke oziroma Beneška republika so si poleg številnih bližnjih in daljnih ozemelj v drugi polovici 13. stoletja podredile tudi mesta ob zahodni istrski obali Poreč, Koper, Izolo, Piran, Rovinj in Pulj in jim gospodovale več kot pet stoletij. Na današnji dan leta 1584 (torej pred 432-imi leti) pa je bilo v Kopru ustanovljeno apelacijsko sodišče za beneško Istro, na čelu z mestnim županom in kapitanom ter ob sodelovanju dveh sodnikov. S tem je Koper dejansko postal glavno mesto Istre.
—–
Skladatelj IVAN ŠČEK je leta 1962 na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, nato pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji.
Ščekova zmerno moderna in na ljudske motive naslonjena glasba obsega zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Komponiral je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil na današnji dan leta 1925 v Vipavi.
—–
V začetku avgusta leta 1962 (torej pred 54-imi leti) se je prvič po drugi svetovni vojni zgodilo, da so lahko jugoslovanski državljani zakonito prišli do deviz. Po odloku zveznega državnega sekretariata za finance je namreč Narodna banka lahko državljanom enkrat na leto prodala tuja plačilna sredstva do zneska 15.000 dinarjev (to je do 50 ameriških dolarjev po uradnem tečaju), in sicer za poravnavo stroškov turističnih potovanj v tujino ali potnih stroškov tistih, ki bi se izselili. Do 10.000 dinarjev deviz so lahko državljani kupili za pošiljanje pomoči sorodnikom v tujino, za plačilo sodnih in drugih taks v tujini ter za druge osebne potrebe.
Več deviz od predpisanega zneska je po avgustu leta 1962 Narodna banka smela prodati tudi strokovnjakom, ki so sodelovali na mednarodnih srečanjih, državljanom, ki so morali na zdravljenje v tujino, in tistim, ki so za svojo bolezen potrebovali posebna zdravila.
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov