Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Skladatelj WOLFGANG STRICCIUS se je rodil okoli leta 1570 v Hannovru. Najprej je poučeval glasbo v Kremsu ter v Celovcu, v letih od 1580 do 92 pa je bil kantor stanovske šole v Ljubljani. Je edini med protestantskimi glasbeniki na Kranjskem, čigar dela so se ohranila. Njegove skladbe dokazujejo, da je na glasbeni repertoar reformacije na Slovenskem kljub tesni povezanosti z nemškimi severnimi deželami vplivala tudi italijanska renesansa. Ljubljanska zbirka skladatelja Wolfganga Stricciusa iz leta 1588 zajema 21 pesmi za deški zbor, pet let poznejša pa 26 skladb s povečini posvetnimi besedili za zbor moških in deških glasov.
—–
Benetke oziroma Beneška republika so si poleg številnih bližnjih in daljnih ozemelj v drugi polovici 13. stoletja podredile tudi mesta ob zahodni istrski obali Poreč, Koper, Izolo, Piran, Rovinj in Pulj in jim gospodovale več kot pet stoletij. Na današnji dan leta 1584 (torej pred 432-imi leti) pa je bilo v Kopru ustanovljeno apelacijsko sodišče za beneško Istro, na čelu z mestnim županom in kapitanom ter ob sodelovanju dveh sodnikov. S tem je Koper dejansko postal glavno mesto Istre.
—–
Skladatelj IVAN ŠČEK je leta 1962 na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, nato pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji.
Ščekova zmerno moderna in na ljudske motive naslonjena glasba obsega zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Komponiral je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil na današnji dan leta 1925 v Vipavi.
—–
V začetku avgusta leta 1962 (torej pred 54-imi leti) se je prvič po drugi svetovni vojni zgodilo, da so lahko jugoslovanski državljani zakonito prišli do deviz. Po odloku zveznega državnega sekretariata za finance je namreč Narodna banka lahko državljanom enkrat na leto prodala tuja plačilna sredstva do zneska 15.000 dinarjev (to je do 50 ameriških dolarjev po uradnem tečaju), in sicer za poravnavo stroškov turističnih potovanj v tujino ali potnih stroškov tistih, ki bi se izselili. Do 10.000 dinarjev deviz so lahko državljani kupili za pošiljanje pomoči sorodnikom v tujino, za plačilo sodnih in drugih taks v tujini ter za druge osebne potrebe.
Več deviz od predpisanega zneska je po avgustu leta 1962 Narodna banka smela prodati tudi strokovnjakom, ki so sodelovali na mednarodnih srečanjih, državljanom, ki so morali na zdravljenje v tujino, in tistim, ki so za svojo bolezen potrebovali posebna zdravila.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Skladatelj WOLFGANG STRICCIUS se je rodil okoli leta 1570 v Hannovru. Najprej je poučeval glasbo v Kremsu ter v Celovcu, v letih od 1580 do 92 pa je bil kantor stanovske šole v Ljubljani. Je edini med protestantskimi glasbeniki na Kranjskem, čigar dela so se ohranila. Njegove skladbe dokazujejo, da je na glasbeni repertoar reformacije na Slovenskem kljub tesni povezanosti z nemškimi severnimi deželami vplivala tudi italijanska renesansa. Ljubljanska zbirka skladatelja Wolfganga Stricciusa iz leta 1588 zajema 21 pesmi za deški zbor, pet let poznejša pa 26 skladb s povečini posvetnimi besedili za zbor moških in deških glasov.
—–
Benetke oziroma Beneška republika so si poleg številnih bližnjih in daljnih ozemelj v drugi polovici 13. stoletja podredile tudi mesta ob zahodni istrski obali Poreč, Koper, Izolo, Piran, Rovinj in Pulj in jim gospodovale več kot pet stoletij. Na današnji dan leta 1584 (torej pred 432-imi leti) pa je bilo v Kopru ustanovljeno apelacijsko sodišče za beneško Istro, na čelu z mestnim županom in kapitanom ter ob sodelovanju dveh sodnikov. S tem je Koper dejansko postal glavno mesto Istre.
—–
Skladatelj IVAN ŠČEK je leta 1962 na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral iz kompozicije, nato pa končal še podiplomski študij pri Lucijanu Mariji Škerjancu. Poučeval je na glasbenih šolah v Kopru, Izoli in Piranu ter na koprski gimnaziji.
Ščekova zmerno moderna in na ljudske motive naslonjena glasba obsega zlasti zborovske skladbe; med približno 150-imi jih je več kot štirideset cerkvenih. S psevdonimom Štefan Kovač je zložil sedem maš za zbor in orgle ter leta 1965 prvi v Sloveniji uglasbil nov mašni obred v slovenščini. Komponiral je tudi samospeve, komorne skladbe, vokalno-instrumentalna dela ter scensko in simfonično glasbo. Za mladino je pisal didaktične skladbe za različne instrumente in po ljudski temi iz zapisa Ivana Trinka ustvaril pravljični balet »Boter Petelin«. Ivan Šček se je rodil na današnji dan leta 1925 v Vipavi.
—–
V začetku avgusta leta 1962 (torej pred 54-imi leti) se je prvič po drugi svetovni vojni zgodilo, da so lahko jugoslovanski državljani zakonito prišli do deviz. Po odloku zveznega državnega sekretariata za finance je namreč Narodna banka lahko državljanom enkrat na leto prodala tuja plačilna sredstva do zneska 15.000 dinarjev (to je do 50 ameriških dolarjev po uradnem tečaju), in sicer za poravnavo stroškov turističnih potovanj v tujino ali potnih stroškov tistih, ki bi se izselili. Do 10.000 dinarjev deviz so lahko državljani kupili za pošiljanje pomoči sorodnikom v tujino, za plačilo sodnih in drugih taks v tujini ter za druge osebne potrebe.
Več deviz od predpisanega zneska je po avgustu leta 1962 Narodna banka smela prodati tudi strokovnjakom, ki so sodelovali na mednarodnih srečanjih, državljanom, ki so morali na zdravljenje v tujino, in tistim, ki so za svojo bolezen potrebovali posebna zdravila.
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Neveljaven email naslov