Redovnik GREGOR VORENC se je rodil leta 1659 ali 1660 v Kamniku. V zadnjem desetletju 17. stoletja je zapisoval slovenske besede v tiskan latinski slovar iz leta 1592, nato je prepisal Kastelčev latinsko-slovenski slovar in ga dopolnil za izdajo, vendar ta potem ni izšla. Po Dalmatinovi Bibliji je z uvodi dopolnil Kastelčev prevod Svetega pisma, zapisoval pa je tudi slovenske pridige, deloma prevzete po Janezu Svetokriškem. Gregor Vorenc je bil prvi slovenski literarni delavec v ljubljanskem samostanu bosonogih avguštincev, v katerem je pozneje deloval Marko Pohlin, jezikoslovec in avtor »Kraynske grammatike«.
—–
Slikar, grafik in likovni pedagog NANDE VIDMAR se je rodil na današnji dan leta 1899 v Próseku pri Trstu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Koroškem, v Laškem in Tržiču, ob začetku vojne pa se je v Ljubljani vključil v Osvobodilno fronto ter septembra leta 1943 odšel v partizane. Bil je propagandist v vojaških enotah ter poučeval risanje na gimnaziji v Črnomlju. Vidmar je bil sprva ekspresionist, nato pa se je usmeril v socialno angažirani novorealistični ruralizem. Iz vojne se je ohranil njegov pomembni taboriščni in partizanski opus. Naslikal je tudi več realističnih del s temo narodnoosvobodilnega boja in povojne graditve s pridihom socrealizma. Nande Vidmar je leta 1978 skupaj z bratom Dragom, tudi slikarjem in grafikom, dobil Prešernovo nagrado.
—–
Pravnik RUDI KYOVSKY je doktoriral leta 1929 v Ljubljani. Kot sodni pripravnik in pozneje sodnik je delal v več slovenskih krajih, leta 1942 pa je bil interniran v Gonarsu. Po kapitulaciji Italije je bil najprej pri italijanskih partizanih, nato pa je pri Vrhovnem štabu na otoku Visu delal v poverjeništvu za socialno politiko. Leta 1957 je bil izvoljen za rednega profesorja za delovno pravo in socialno varnost na pravni fakulteti v Ljubljani. Ustanovil je Inštitut za javno upravo in delovna razmerja ter pozneje Inštitut za delo pri tej fakulteti.
Sodeloval je tudi pri ustanovitvi Mednarodnega združenja za delovno pravo in socialno varstvo v Ženevi, bil profesor mednarodne šole za delovno pravo v Strassbourgu in deloval v Mednarodni organizaciji dela. Leta 1979 je bil imenovan za zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, dve leti pozneje pa izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rudi Kyovsky se je rodil na današnji dan ped 110-imi leti v Roču na Hrvaškem.
—–
Ameriški vojak in politik DAVY CROCKETT je že za svojega življenja postal legendarna osebnost ameriškega Divjega zahoda. V začetku 19. stoletja si je v bojih proti Indijancem v zvezni državi Tennessee prislužil čin polkovnika in postal član državnega parlamenta, leta 1827 pa je bil izvoljen v ameriški kongres; v tem je podpiral zakone, ki bi belcem pomagali pridobiti čim več indijanskega ozemlja. Ker se ni strinjal z vladno politiko o rešitvi indijanskega vprašanja, je moral med četrtim mandatom kongres zapustiti. Odšel je v Teksas in v uporu proti mehiški oblasti leta 1836 med obrambo legendarne utrdbe Alamo v San Antoniu padel; ta bitka je postala simbol boja proti Mehičanom. Legendarni junak ameriške zgodovine, o katerem so pisali knjige že takrat, ko je bil še živ, se je rodil na današnji dan pred 230-imi leti v ameriški zvezni državi Tennessee.