Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripovednik in dramatik ANGELO CERKVENIK se je rodil na današnji dan leta 1894 v Pazinu na Hrvaškem. Zaradi prve svetovne vojne je leta 1914 predčasno maturiral in bil nato do leta 1918 v avstrijski vojski na zahodni in vzhodni fronti. Po vojni se je zaposlil pri železnici. Kot socialistično usmerjen avtor je sodeloval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, pri delavski založbi Cankarjeva družba, pri socialističnih revijah Kras in Svoboda, oglašal pa se je tudi v ameriških slovenskih časopisih in revijah. Kljub dokaj obsežnemu opusu za odrasle – pisal je socialne povesti v pretežno ekspresionističnem duhu – se je Angelo Cerkvenik uveljavil predvsem kot mladinski pripovednik. Osrednja tematika teh povesti z vzgojnim podtonom je svet živali; te je skušal upodobiti v njihovem prvinskem dostojanstvu in hkrati v odnosu do človeka.
—–
Arheolog, etnograf ter umetnostni in literarni kritik RAJKO LOŽAR je opravljal muzejsko in spomeniško službo ter objavil pomembne študije iz vseh arheoloških obdobij. Kot etnograf je bil organizator in poglavitni pisec dela “Narodopisje Slovencev”. Med vojnama je v esejih in kritikah ocenjeval ter uveljavljal predvsem sodobno besedno in likovno umetnost. V ospredje je postavljal zakonitosti umetnosti same in razvoj sloga. Bil je urednik številnih strokovnih in kulturnih časopisov in revij, napisal pa je tudi nekaj študij, v katerih je zavračal skandinavsko in venetske teorije o izvoru Slovencev. Vodilni arheolog med obema vojnama Rajko Ložar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani.
—–
Prva motociklistična dirka v Sloveniji je bila na današnji dan leta 1920 na cesti med Podlipo in Smrečjem pri Vrhniki. Ta je bila za tiste čase idealna gorska proga, saj je imela strme in ostre ovinke, zaradi dežja v prejšnjih dneh pa se za motociklisti tudi ni dvigoval prah. Ker so vsi udeleženci pred tekmovanjem hkrati spoznavali cesto, se je zgodilo tudi nekaj nesreč, že pred startom pa je zaradi okvar na motorjih odstopilo pet tekmovalcev. V lažjih skupinah so na tej dirki pred 96-imi leti slavili zmago Cerkničan, Zagrebčan in Ljubljančan, v najmočnejši kategoriji z motorjem do 9,5 konjske moči pa je vozil le en tekmovalec.
—–
Na današnji dan leta 1924 se je v Ljubljani rodil pesnik, pisatelj, urednik in publicist BAZILIJ VALENTIN. Leta 1941 je vstopil v frančiškanski red, bil pozneje mobiliziran v domobransko vojsko, maja 1945 pa se je umaknil na Koroško. V Innsbrucku in Bolzanu je študiral teologijo in filozofijo, študije pa je končal v Združenih državah Amerike in bil tam tudi posvečen. Pozneje je pastoralno delal med Slovenci v Avstraliji. V njegovih pesmih prevladuje osebna refleksivna izpoved z begunskimi, zdomskimi in religioznimi temami, to problematiko pa je Bazilij Valentin obravnaval tudi v svojih spisih.
—–
Prvi slovenski celovečerni film “V kraljestvu zlatoroga” je bil javnosti predstavljen na današnji dan leta 1931. Film po scenariju Juša Kozaka in v režiji profesorja Janka Ravnika, ta je bil tudi snemalec, je v produkciji turističnega kluba Skala nastajal tri leta. Prikazuje tri prijatelje iz različnih družbenih in urbanih okolij, ki se odpravijo v gore. Ob filmu “Triglavske strmine” Ferda Delaka iz leta 1932 je film “V kraljestvu zlatoroga” pomenil začetek slovenske filmske produkcije. Tema nemima filmoma je šele po drugi svetovni vojni sledil prvi slovenski celovečerni zvočni film “Na svoji zemlji”.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pripovednik in dramatik ANGELO CERKVENIK se je rodil na današnji dan leta 1894 v Pazinu na Hrvaškem. Zaradi prve svetovne vojne je leta 1914 predčasno maturiral in bil nato do leta 1918 v avstrijski vojski na zahodni in vzhodni fronti. Po vojni se je zaposlil pri železnici. Kot socialistično usmerjen avtor je sodeloval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, pri delavski založbi Cankarjeva družba, pri socialističnih revijah Kras in Svoboda, oglašal pa se je tudi v ameriških slovenskih časopisih in revijah. Kljub dokaj obsežnemu opusu za odrasle – pisal je socialne povesti v pretežno ekspresionističnem duhu – se je Angelo Cerkvenik uveljavil predvsem kot mladinski pripovednik. Osrednja tematika teh povesti z vzgojnim podtonom je svet živali; te je skušal upodobiti v njihovem prvinskem dostojanstvu in hkrati v odnosu do človeka.
—–
Arheolog, etnograf ter umetnostni in literarni kritik RAJKO LOŽAR je opravljal muzejsko in spomeniško službo ter objavil pomembne študije iz vseh arheoloških obdobij. Kot etnograf je bil organizator in poglavitni pisec dela “Narodopisje Slovencev”. Med vojnama je v esejih in kritikah ocenjeval ter uveljavljal predvsem sodobno besedno in likovno umetnost. V ospredje je postavljal zakonitosti umetnosti same in razvoj sloga. Bil je urednik številnih strokovnih in kulturnih časopisov in revij, napisal pa je tudi nekaj študij, v katerih je zavračal skandinavsko in venetske teorije o izvoru Slovencev. Vodilni arheolog med obema vojnama Rajko Ložar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani.
—–
Prva motociklistična dirka v Sloveniji je bila na današnji dan leta 1920 na cesti med Podlipo in Smrečjem pri Vrhniki. Ta je bila za tiste čase idealna gorska proga, saj je imela strme in ostre ovinke, zaradi dežja v prejšnjih dneh pa se za motociklisti tudi ni dvigoval prah. Ker so vsi udeleženci pred tekmovanjem hkrati spoznavali cesto, se je zgodilo tudi nekaj nesreč, že pred startom pa je zaradi okvar na motorjih odstopilo pet tekmovalcev. V lažjih skupinah so na tej dirki pred 96-imi leti slavili zmago Cerkničan, Zagrebčan in Ljubljančan, v najmočnejši kategoriji z motorjem do 9,5 konjske moči pa je vozil le en tekmovalec.
—–
Na današnji dan leta 1924 se je v Ljubljani rodil pesnik, pisatelj, urednik in publicist BAZILIJ VALENTIN. Leta 1941 je vstopil v frančiškanski red, bil pozneje mobiliziran v domobransko vojsko, maja 1945 pa se je umaknil na Koroško. V Innsbrucku in Bolzanu je študiral teologijo in filozofijo, študije pa je končal v Združenih državah Amerike in bil tam tudi posvečen. Pozneje je pastoralno delal med Slovenci v Avstraliji. V njegovih pesmih prevladuje osebna refleksivna izpoved z begunskimi, zdomskimi in religioznimi temami, to problematiko pa je Bazilij Valentin obravnaval tudi v svojih spisih.
—–
Prvi slovenski celovečerni film “V kraljestvu zlatoroga” je bil javnosti predstavljen na današnji dan leta 1931. Film po scenariju Juša Kozaka in v režiji profesorja Janka Ravnika, ta je bil tudi snemalec, je v produkciji turističnega kluba Skala nastajal tri leta. Prikazuje tri prijatelje iz različnih družbenih in urbanih okolij, ki se odpravijo v gore. Ob filmu “Triglavske strmine” Ferda Delaka iz leta 1932 je film “V kraljestvu zlatoroga” pomenil začetek slovenske filmske produkcije. Tema nemima filmoma je šele po drugi svetovni vojni sledil prvi slovenski celovečerni zvočni film “Na svoji zemlji”.
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Neveljaven email naslov