Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pripovednik in dramatik ANGELO CERKVENIK se je rodil na današnji dan leta 1894 v Pazinu na Hrvaškem. Zaradi prve svetovne vojne je leta 1914 predčasno maturiral in bil nato do leta 1918 v avstrijski vojski na zahodni in vzhodni fronti. Po vojni se je zaposlil pri železnici. Kot socialistično usmerjen avtor je sodeloval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, pri delavski založbi Cankarjeva družba, pri socialističnih revijah Kras in Svoboda, oglašal pa se je tudi v ameriških slovenskih časopisih in revijah. Kljub dokaj obsežnemu opusu za odrasle – pisal je socialne povesti v pretežno ekspresionističnem duhu – se je Angelo Cerkvenik uveljavil predvsem kot mladinski pripovednik. Osrednja tematika teh povesti z vzgojnim podtonom je svet živali; te je skušal upodobiti v njihovem prvinskem dostojanstvu in hkrati v odnosu do človeka.
—–
Arheolog, etnograf ter umetnostni in literarni kritik RAJKO LOŽAR je opravljal muzejsko in spomeniško službo ter objavil pomembne študije iz vseh arheoloških obdobij. Kot etnograf je bil organizator in poglavitni pisec dela “Narodopisje Slovencev”. Med vojnama je v esejih in kritikah ocenjeval ter uveljavljal predvsem sodobno besedno in likovno umetnost. V ospredje je postavljal zakonitosti umetnosti same in razvoj sloga. Bil je urednik številnih strokovnih in kulturnih časopisov in revij, napisal pa je tudi nekaj študij, v katerih je zavračal skandinavsko in venetske teorije o izvoru Slovencev. Vodilni arheolog med obema vojnama Rajko Ložar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani.
—–
Prva motociklistična dirka v Sloveniji je bila na današnji dan leta 1920 na cesti med Podlipo in Smrečjem pri Vrhniki. Ta je bila za tiste čase idealna gorska proga, saj je imela strme in ostre ovinke, zaradi dežja v prejšnjih dneh pa se za motociklisti tudi ni dvigoval prah. Ker so vsi udeleženci pred tekmovanjem hkrati spoznavali cesto, se je zgodilo tudi nekaj nesreč, že pred startom pa je zaradi okvar na motorjih odstopilo pet tekmovalcev. V lažjih skupinah so na tej dirki pred 96-imi leti slavili zmago Cerkničan, Zagrebčan in Ljubljančan, v najmočnejši kategoriji z motorjem do 9,5 konjske moči pa je vozil le en tekmovalec.
—–
Na današnji dan leta 1924 se je v Ljubljani rodil pesnik, pisatelj, urednik in publicist BAZILIJ VALENTIN. Leta 1941 je vstopil v frančiškanski red, bil pozneje mobiliziran v domobransko vojsko, maja 1945 pa se je umaknil na Koroško. V Innsbrucku in Bolzanu je študiral teologijo in filozofijo, študije pa je končal v Združenih državah Amerike in bil tam tudi posvečen. Pozneje je pastoralno delal med Slovenci v Avstraliji. V njegovih pesmih prevladuje osebna refleksivna izpoved z begunskimi, zdomskimi in religioznimi temami, to problematiko pa je Bazilij Valentin obravnaval tudi v svojih spisih.
—–
Prvi slovenski celovečerni film “V kraljestvu zlatoroga” je bil javnosti predstavljen na današnji dan leta 1931. Film po scenariju Juša Kozaka in v režiji profesorja Janka Ravnika, ta je bil tudi snemalec, je v produkciji turističnega kluba Skala nastajal tri leta. Prikazuje tri prijatelje iz različnih družbenih in urbanih okolij, ki se odpravijo v gore. Ob filmu “Triglavske strmine” Ferda Delaka iz leta 1932 je film “V kraljestvu zlatoroga” pomenil začetek slovenske filmske produkcije. Tema nemima filmoma je šele po drugi svetovni vojni sledil prvi slovenski celovečerni zvočni film “Na svoji zemlji”.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Pripovednik in dramatik ANGELO CERKVENIK se je rodil na današnji dan leta 1894 v Pazinu na Hrvaškem. Zaradi prve svetovne vojne je leta 1914 predčasno maturiral in bil nato do leta 1918 v avstrijski vojski na zahodni in vzhodni fronti. Po vojni se je zaposlil pri železnici. Kot socialistično usmerjen avtor je sodeloval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, pri delavski založbi Cankarjeva družba, pri socialističnih revijah Kras in Svoboda, oglašal pa se je tudi v ameriških slovenskih časopisih in revijah. Kljub dokaj obsežnemu opusu za odrasle – pisal je socialne povesti v pretežno ekspresionističnem duhu – se je Angelo Cerkvenik uveljavil predvsem kot mladinski pripovednik. Osrednja tematika teh povesti z vzgojnim podtonom je svet živali; te je skušal upodobiti v njihovem prvinskem dostojanstvu in hkrati v odnosu do človeka.
—–
Arheolog, etnograf ter umetnostni in literarni kritik RAJKO LOŽAR je opravljal muzejsko in spomeniško službo ter objavil pomembne študije iz vseh arheoloških obdobij. Kot etnograf je bil organizator in poglavitni pisec dela “Narodopisje Slovencev”. Med vojnama je v esejih in kritikah ocenjeval ter uveljavljal predvsem sodobno besedno in likovno umetnost. V ospredje je postavljal zakonitosti umetnosti same in razvoj sloga. Bil je urednik številnih strokovnih in kulturnih časopisov in revij, napisal pa je tudi nekaj študij, v katerih je zavračal skandinavsko in venetske teorije o izvoru Slovencev. Vodilni arheolog med obema vojnama Rajko Ložar se je rodil na današnji dan leta 1904 v Ljubljani.
—–
Prva motociklistična dirka v Sloveniji je bila na današnji dan leta 1920 na cesti med Podlipo in Smrečjem pri Vrhniki. Ta je bila za tiste čase idealna gorska proga, saj je imela strme in ostre ovinke, zaradi dežja v prejšnjih dneh pa se za motociklisti tudi ni dvigoval prah. Ker so vsi udeleženci pred tekmovanjem hkrati spoznavali cesto, se je zgodilo tudi nekaj nesreč, že pred startom pa je zaradi okvar na motorjih odstopilo pet tekmovalcev. V lažjih skupinah so na tej dirki pred 96-imi leti slavili zmago Cerkničan, Zagrebčan in Ljubljančan, v najmočnejši kategoriji z motorjem do 9,5 konjske moči pa je vozil le en tekmovalec.
—–
Na današnji dan leta 1924 se je v Ljubljani rodil pesnik, pisatelj, urednik in publicist BAZILIJ VALENTIN. Leta 1941 je vstopil v frančiškanski red, bil pozneje mobiliziran v domobransko vojsko, maja 1945 pa se je umaknil na Koroško. V Innsbrucku in Bolzanu je študiral teologijo in filozofijo, študije pa je končal v Združenih državah Amerike in bil tam tudi posvečen. Pozneje je pastoralno delal med Slovenci v Avstraliji. V njegovih pesmih prevladuje osebna refleksivna izpoved z begunskimi, zdomskimi in religioznimi temami, to problematiko pa je Bazilij Valentin obravnaval tudi v svojih spisih.
—–
Prvi slovenski celovečerni film “V kraljestvu zlatoroga” je bil javnosti predstavljen na današnji dan leta 1931. Film po scenariju Juša Kozaka in v režiji profesorja Janka Ravnika, ta je bil tudi snemalec, je v produkciji turističnega kluba Skala nastajal tri leta. Prikazuje tri prijatelje iz različnih družbenih in urbanih okolij, ki se odpravijo v gore. Ob filmu “Triglavske strmine” Ferda Delaka iz leta 1932 je film “V kraljestvu zlatoroga” pomenil začetek slovenske filmske produkcije. Tema nemima filmoma je šele po drugi svetovni vojni sledil prvi slovenski celovečerni zvočni film “Na svoji zemlji”.
Dramatik kritično obravnaval slovensko kulturno in politično življenje Književnik postal referent za propagando Slovenskega domobranstva Z balkona Pretorske palače v Kopru prvič govorili v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mestne pravice 17-krat požgane in izropane Metlike Operna pevka in pedagoginja širokega slovesa »Slovenska mladina začenja neprijetno opozarjati nase …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Etnolog in slavist, ki je Sloveniji približal Prekmurje Začetek osvobajanja Trsta Politični pogrom nad revijo Perspektive *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za tisk del v domovini prepovedanih avtorjev Slikar in grafik z motivi iz domačega okolja Dobro sonce in druge zbirke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konec cenzure omogočil izid Prešernove Zdravljice Diehl-Oswaldov politični proces » Kjer se pravica sprevrže v krivico, je upor dolžnost« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski tabori spodbujajo narodno zavest Lutkovno gledališče »Il Piccoli di Podrecca« Preimenovanje Osvobodilne fronte *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Medvojni voditelj Slovenske ljudske stranke v ilegali Privrženka tako imenovanega totalnega gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar drugačnih pogledov na slovenski prostor Slovnica vzhodnoštajerskega knjižnega jezika Ljubljanska nogometna podzveza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar in daljnoviden politik Prva slovenska pisateljica z izrazito individualnostjo Taborniki in taborniška organizacija
Kako je nastajalo Društvo slovenskih pisateljev ? Politik in gospodarstvenik s preloma stoletij Krajinar s Cerkniškega jezera
Kmečki upor 18. stoletja na Slovenskem Režiser in gledališki organizator Lirski tenor iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetovalec za elektrogospodarstvo v Slonokoščeni obali Opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Zakon o zaščiti kmetov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj iz časa marčne revolucije Pesnik z Nabrežine – glasnik časa in razmer Zakon, ki je omogočil vpoklic prve generacije slovenskih vojakov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Začetnik smučanja in turističnega slovstva Ključno oporišče vodstva odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Neveljaven email naslov