Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1738 se je v Kleinbarsdorfu v Nemčiji rodil slikar ANDREJ HERRLEIN. V Ljubljano se je priselil najpozneje leta 1778, ko je na normalki dobil mesto učitelja risanja. Njegovo slikarstvo je raznovrstno po vsebini in tehnikah. Najštevilnejše so religiozne oljne slike. Bil je tudi priljubljen portretist: za licejsko knjižnico je portretiral šest ustanoviteljev, pa tudi 39 članov Društva ljubljanskih ostrostrelcev, katerega član je bil. Po kakovosti Andrej Herrlein ni dosegel prejšnjih slovenskih baročnih slikarjev, vendar pa je zapolnil praznino v slovenskem slikarstvu na prehodu iz 18. v 19. stoletje.
—-
Za čebelarja MIHAELA AMBROŽIČA velja, da je »ustvaril svetovno trgovino s kranjsko čebelo«. Kranjsko sivko je prodajal ne le v Evropi, temveč tudi v Ameriko, Avstralijo in Vladivostok. Kot čebelar in trgovec se je udeleževal vseh svetovnih razstav, na 85-ih je prejel kar 147 odlikovanj. Med najpomembnejšimi je tisto s svetovne razstave leta 1873. Na Dunaj je poslal nekaj kranjskih panjev in dva svoja izuma: slušni aparat, s katerim je lahko ugotovil, kateri roj bo rojil, ter iz blaga narejen lovilec rojev. Mihael Ambrožič se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Mojstrani.
—–
Na današnji dan leta 1868 je bil v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležili so se ga številni prebivalci Savinjske doline in sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole, ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.
——
Tirnice za ljubljanski tramvaj so začeli polagati aprila leta 1901. Dela so stekla zelo hitro, saj je pri graditvi sodelovalo kar 3.000 delavcev pod vodstvom izključno tujih strokovnjakov. Vendar pa so se zaradi slabega vremena dela zavlekla in tako je ljubljanski tramvaj prvič zapeljal po mestu na današnji dan pred 115-imi leti. Posebne slovesnosti ni bilo, časopisje pa je zapisalo, da je bilo prvi dan prodanih kar 6.400 voznih listkov.
Vožnja s tramvajem je bila v začetku seveda prava dogodivščina in navdušeni Ljubljančani so se prvi teden vozili z njim bolj zaradi zabave kot iz potrebe. Dobil je kar nekaj ljubkovalnih imen: trambulaj, drvarnica in celo pocestnica. Tramvaj je po Ljubljani vozil kar 57 let, vse do 20. decembra leta 1958.
Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik LOJZE VODOVNIK je leta 1963 doktoriral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval na Švedskem in v Združenih državah Amerike. V Ljubljani je ustanovil laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko ter postal pionir na področju rehabilitacije invalidov s pomočjo funkcionalne električne stimulacije, ki je danes prerasla v raziskovalno področje in sodobno rehabilitacijsko metodo.
Kot utemeljitelj in vzgojitelj na tem področju je pomagal pri nastanku več raziskovalnih skupin doma in v tujini; med drugim se je v Clevelandu z njegovo pomočjo razvilo eno najmočnejših središč za raziskave in proizvodnjo sistemov funkcionalne električne stimulacije. Predaval je v več evropskih državah, Združenih državah Amerike, na Japonskem in v Avstraliji, bil redni član več znanstvenih akademij v Evropi in Ameriki, za svoje znanstveno delo pa je dobil tudi ugledna priznanja. Akademik Lojze Vodovnik se je rodil na današnji dan leta 1933 v Mariboru.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1738 se je v Kleinbarsdorfu v Nemčiji rodil slikar ANDREJ HERRLEIN. V Ljubljano se je priselil najpozneje leta 1778, ko je na normalki dobil mesto učitelja risanja. Njegovo slikarstvo je raznovrstno po vsebini in tehnikah. Najštevilnejše so religiozne oljne slike. Bil je tudi priljubljen portretist: za licejsko knjižnico je portretiral šest ustanoviteljev, pa tudi 39 članov Društva ljubljanskih ostrostrelcev, katerega član je bil. Po kakovosti Andrej Herrlein ni dosegel prejšnjih slovenskih baročnih slikarjev, vendar pa je zapolnil praznino v slovenskem slikarstvu na prehodu iz 18. v 19. stoletje.
—-
Za čebelarja MIHAELA AMBROŽIČA velja, da je »ustvaril svetovno trgovino s kranjsko čebelo«. Kranjsko sivko je prodajal ne le v Evropi, temveč tudi v Ameriko, Avstralijo in Vladivostok. Kot čebelar in trgovec se je udeleževal vseh svetovnih razstav, na 85-ih je prejel kar 147 odlikovanj. Med najpomembnejšimi je tisto s svetovne razstave leta 1873. Na Dunaj je poslal nekaj kranjskih panjev in dva svoja izuma: slušni aparat, s katerim je lahko ugotovil, kateri roj bo rojil, ter iz blaga narejen lovilec rojev. Mihael Ambrožič se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Mojstrani.
—–
Na današnji dan leta 1868 je bil v Žalcu drugi slovenski tabor. Udeležili so se ga številni prebivalci Savinjske doline in sosednjih območij. Slovesna govornika sta bila izjemna retorika Valentin Zarnik in duhovnik Božidar Raič. Na taboru so sprejeli resolucijo, v kateri so zahtevali zedinjeno Slovenijo, uvedbo slovenščine v urade in šole, ustanovitev strokovnih, zlasti kmetijskih šol in slovenske univerze.
——
Tirnice za ljubljanski tramvaj so začeli polagati aprila leta 1901. Dela so stekla zelo hitro, saj je pri graditvi sodelovalo kar 3.000 delavcev pod vodstvom izključno tujih strokovnjakov. Vendar pa so se zaradi slabega vremena dela zavlekla in tako je ljubljanski tramvaj prvič zapeljal po mestu na današnji dan pred 115-imi leti. Posebne slovesnosti ni bilo, časopisje pa je zapisalo, da je bilo prvi dan prodanih kar 6.400 voznih listkov.
Vožnja s tramvajem je bila v začetku seveda prava dogodivščina in navdušeni Ljubljančani so se prvi teden vozili z njim bolj zaradi zabave kot iz potrebe. Dobil je kar nekaj ljubkovalnih imen: trambulaj, drvarnica in celo pocestnica. Tramvaj je po Ljubljani vozil kar 57 let, vse do 20. decembra leta 1958.
Zaslužni profesor ljubljanske univerze in akademik LOJZE VODOVNIK je leta 1963 doktoriral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, nato pa se je izpopolnjeval na Švedskem in v Združenih državah Amerike. V Ljubljani je ustanovil laboratorij za medicinsko elektroniko in biokibernetiko ter postal pionir na področju rehabilitacije invalidov s pomočjo funkcionalne električne stimulacije, ki je danes prerasla v raziskovalno področje in sodobno rehabilitacijsko metodo.
Kot utemeljitelj in vzgojitelj na tem področju je pomagal pri nastanku več raziskovalnih skupin doma in v tujini; med drugim se je v Clevelandu z njegovo pomočjo razvilo eno najmočnejših središč za raziskave in proizvodnjo sistemov funkcionalne električne stimulacije. Predaval je v več evropskih državah, Združenih državah Amerike, na Japonskem in v Avstraliji, bil redni član več znanstvenih akademij v Evropi in Ameriki, za svoje znanstveno delo pa je dobil tudi ugledna priznanja. Akademik Lojze Vodovnik se je rodil na današnji dan leta 1933 v Mariboru.
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov