Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar MATEVŽ LANGUS je mladeniška leta preživel kot žebljar v rodnem kraju Kamni Gorici pri Radovljici. Nato se je odšel učit slikarstva v Celovec in na Dunaj in leta 1821 prišel v Ljubljano ter se posvetil portretiranju in stenskemu slikarstvu. Zaradi fresk v romarski cerkvi na Šmarni gori je bil poimenovan celo za zadnjega barokista, čeprav gre pri njem v resnici za klasicistično umirjen iluzionizem. Slikal je pod vplivom Rafaela in nazaristov. Največ je delal za cerkve; med drugim je poslikal kupolo ljubljanske stolnice in frančiškansko cerkev. Langusovi portreti ljubljanskih meščanov so pomembne priče umetnostnega ozračja tedanje Ljubljane. Portretiral je tudi Primicovo Julijo, Prešernovo muzo in oboževanko. Matevž Langus se je rodil na današnji dan leta 1792 v Kamni Gorici.
—–
Pripovednik MATEJ TONEJEC s psevdonimom Samostal je po maturi v Ljubljani leta 1869 končal učiteljišče v Celovcu ter tam učil na meščanskih šolah, pozneje pa še na nižji gimnaziji na Dunaju. Pisal je romantično-realistične črtice po Levstikovem, Jurčičevem in Erjavčevem zgledu z opisi gorenjskega kmečkega življenja in narave: Večerni pogovori v lovski koči, Iz življenja polomljenega Jaka, Trije bratje in druge. Matej Tonejec se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu.
—–
Pesnica, pisateljica in publicistka MARICA STRNAD se je rodila na današnji dan leta 1872 v Šmarju pri Jelšah. Učiteljišče je končala v Ljubljani, poučevala na Štajerskem in po poroki odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.
Zdravnik MILKO PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.
Trgovski zastopnik ALOJZ VALENČIČ se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bazovici pri Trstu. Kot pripadnik tajne protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica Reka) je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v skupinah, ki so pripravljale sabotaže in atentate ter skrbele za ilegalne prehode čez italijansko-jugoslovansko mejo. Leta 1930 je organiziral izdelavo peklenskih strojev, ki so jih uporabili za atentata na svetilnik zmage v Trstu in uredništvo časopisa Popolo di Trieste. Po aretaciji so ga mučili v zaporih v Kopru in Rimu ter pozneje pred posebnim sodiščem za zaščito države na prvem tržaškem procesu septembra leta 1930 obsodili na smrt. Skupaj s še tremi tovariši tigrovci so Alojza Valenčiča ustrelil na gmajni v okolici Bazovice.
—–
Zdravnik MILKO PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar MATEVŽ LANGUS je mladeniška leta preživel kot žebljar v rodnem kraju Kamni Gorici pri Radovljici. Nato se je odšel učit slikarstva v Celovec in na Dunaj in leta 1821 prišel v Ljubljano ter se posvetil portretiranju in stenskemu slikarstvu. Zaradi fresk v romarski cerkvi na Šmarni gori je bil poimenovan celo za zadnjega barokista, čeprav gre pri njem v resnici za klasicistično umirjen iluzionizem. Slikal je pod vplivom Rafaela in nazaristov. Največ je delal za cerkve; med drugim je poslikal kupolo ljubljanske stolnice in frančiškansko cerkev. Langusovi portreti ljubljanskih meščanov so pomembne priče umetnostnega ozračja tedanje Ljubljane. Portretiral je tudi Primicovo Julijo, Prešernovo muzo in oboževanko. Matevž Langus se je rodil na današnji dan leta 1792 v Kamni Gorici.
—–
Pripovednik MATEJ TONEJEC s psevdonimom Samostal je po maturi v Ljubljani leta 1869 končal učiteljišče v Celovcu ter tam učil na meščanskih šolah, pozneje pa še na nižji gimnaziji na Dunaju. Pisal je romantično-realistične črtice po Levstikovem, Jurčičevem in Erjavčevem zgledu z opisi gorenjskega kmečkega življenja in narave: Večerni pogovori v lovski koči, Iz življenja polomljenega Jaka, Trije bratje in druge. Matej Tonejec se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Zgornjih Gorjah pri Bledu.
—–
Pesnica, pisateljica in publicistka MARICA STRNAD se je rodila na današnji dan leta 1872 v Šmarju pri Jelšah. Učiteljišče je končala v Ljubljani, poučevala na Štajerskem in po poroki odšla v Rusijo. Po dvajsetih letih se je vrnila in bila do upokojitve učiteljica. Pisala je pesmi pod Stritarjevim, Gregorčičevim in Aškerčevim vplivom ter pripovedno prozo in članke s svobodomiselnimi in radikalnimi nazori o ženskem vprašanju. Marica Strnad je tudi prevajala Čehova in pisala o Rusiji.
Zdravnik MILKO PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.
Trgovski zastopnik ALOJZ VALENČIČ se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Bazovici pri Trstu. Kot pripadnik tajne protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica Reka) je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v skupinah, ki so pripravljale sabotaže in atentate ter skrbele za ilegalne prehode čez italijansko-jugoslovansko mejo. Leta 1930 je organiziral izdelavo peklenskih strojev, ki so jih uporabili za atentata na svetilnik zmage v Trstu in uredništvo časopisa Popolo di Trieste. Po aretaciji so ga mučili v zaporih v Kopru in Rimu ter pozneje pred posebnim sodiščem za zaščito države na prvem tržaškem procesu septembra leta 1930 obsodili na smrt. Skupaj s še tremi tovariši tigrovci so Alojza Valenčiča ustrelil na gmajni v okolici Bazovice.
—–
Zdravnik MILKO PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Zdravnik Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov