Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

30.09.2016


V gorenjski vasi Ljubno se je na današnji dan leta 1803 rodil slikar MIHAEL STROJ. Ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu je bil naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, nato celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je mondeni portretist, kot so pozneje postali fotografi.

Za naročnike je imel tudi že vnaprej pripravljenih nekaj vzorcev (elegantno svileno ali žametno obleko ali razkošno ozadje), pustil je samo prostor za glavo in včasih še za roke. Na to osnovo je naslikal portretirančevo glavo in sliko dopolnil z mojstrsko narisanim družinskim nakitom. Zato je nekaj portretov Mihaela Stroja malce protislovnih: na elegantnem belem labodjem vratu je na primer zdrava, rdečelična glava ljubljanske trgovke.

—–

Na današnji dan leta 1897 se je v Novi Štifti pri Gornjem Gradu rodil pesnik in pisatelj SLAVKO SAVINŠEK. Kot pravnik je delal v Kamniku, Nišu in Beogradu. Leta 1942 so ga Nemci zaradi protiagitacije zaprli in v zaporih na Banjici pri Beogradu ustrelili. Pisati je začel že kot gimnazijec. Njegov prvi roman “Utopljenec v krvi” – nastal je na soški fronti – se je izgubil. Slavko Savinšek je znan predvsem kot pisec otroških pesmi – zbrane so v zbirki “Poredni smeh” – ter povesti iz kmečkega življenja

—–

RADIVOJ FRANCISCUS MIKUŠ – rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Kobaridu – se je v svetu uveljavil s knjigami in razpravami o funkcionalnem strukturalizmu v jezikoslovju, zlasti na področju sintagmatike, to je nauka o členitvi povedi na sintagme. Svoja spoznanja je objavljal predvsem v francoskih in drugih tujih jezikoslovnih časopisih. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz romanistike, se izpopolnjeval v Parizu ter po vrnitvi poučeval francoščino v Srbiji in na Hrvaškem. V letih od 1946 do 1959 je predaval na ljubljanski filozofski fakulteti, pozneje pa še sedem let na univerzi Lubumbashiju v Zairu. Najpomembnejše delo jezikoslovca Radivoja Francisca Mikuša “Načela sintagme” je izšlo leta 1971 v Bruslju.

—–

Plebiscit oktobra leta 1920 o razdelitvi Koroške se je iztekel v korist Avstrije in tudi vas Libeliče na Libeliškem polju ji je bila priključena, čeprav se je večina vaščanov odločila za življenje v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se tej odločitvi uprli in že prvo noč je nekaj pogumnih izruvalo mejne kamne, v naslednjih dneh in mesecih pa so svoj izvor in hotenja kazali še na druge načine. V obrambo pred nemčurji so organizirali vaško stražo, pri zavednih kmetih so prirejali družabne večere in prepevali slovenske ljudske pesmi, pomoč pa so iskali tudi v Ljubljani.

Razmejitvena komisija je imela v Dravski dolini formalno možnost mejo tudi spreminjati in tako so na konferenci leta 1922 v Mariboru sklenili, da bodo Libeliče vendarle priključili Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako je na današnji dan leta 1922 je kraj zasedla kraljeva obmejna straža, po opravljenih formalnostih pa so mejo prestavili na sredino rodovitnega polja za libeliško cerkvijo in tako po dveh letih uresničili željo Libeličanov, da bi se vrnili v matično državo.


Na današnji dan

6245 epizod

Na današnji dan

6245 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

30.09.2016


V gorenjski vasi Ljubno se je na današnji dan leta 1803 rodil slikar MIHAEL STROJ. Ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu je bil naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, nato celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je mondeni portretist, kot so pozneje postali fotografi.

Za naročnike je imel tudi že vnaprej pripravljenih nekaj vzorcev (elegantno svileno ali žametno obleko ali razkošno ozadje), pustil je samo prostor za glavo in včasih še za roke. Na to osnovo je naslikal portretirančevo glavo in sliko dopolnil z mojstrsko narisanim družinskim nakitom. Zato je nekaj portretov Mihaela Stroja malce protislovnih: na elegantnem belem labodjem vratu je na primer zdrava, rdečelična glava ljubljanske trgovke.

—–

Na današnji dan leta 1897 se je v Novi Štifti pri Gornjem Gradu rodil pesnik in pisatelj SLAVKO SAVINŠEK. Kot pravnik je delal v Kamniku, Nišu in Beogradu. Leta 1942 so ga Nemci zaradi protiagitacije zaprli in v zaporih na Banjici pri Beogradu ustrelili. Pisati je začel že kot gimnazijec. Njegov prvi roman “Utopljenec v krvi” – nastal je na soški fronti – se je izgubil. Slavko Savinšek je znan predvsem kot pisec otroških pesmi – zbrane so v zbirki “Poredni smeh” – ter povesti iz kmečkega življenja

—–

RADIVOJ FRANCISCUS MIKUŠ – rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Kobaridu – se je v svetu uveljavil s knjigami in razpravami o funkcionalnem strukturalizmu v jezikoslovju, zlasti na področju sintagmatike, to je nauka o členitvi povedi na sintagme. Svoja spoznanja je objavljal predvsem v francoskih in drugih tujih jezikoslovnih časopisih. Na filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomiral iz romanistike, se izpopolnjeval v Parizu ter po vrnitvi poučeval francoščino v Srbiji in na Hrvaškem. V letih od 1946 do 1959 je predaval na ljubljanski filozofski fakulteti, pozneje pa še sedem let na univerzi Lubumbashiju v Zairu. Najpomembnejše delo jezikoslovca Radivoja Francisca Mikuša “Načela sintagme” je izšlo leta 1971 v Bruslju.

—–

Plebiscit oktobra leta 1920 o razdelitvi Koroške se je iztekel v korist Avstrije in tudi vas Libeliče na Libeliškem polju ji je bila priključena, čeprav se je večina vaščanov odločila za življenje v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Libeličani so se tej odločitvi uprli in že prvo noč je nekaj pogumnih izruvalo mejne kamne, v naslednjih dneh in mesecih pa so svoj izvor in hotenja kazali še na druge načine. V obrambo pred nemčurji so organizirali vaško stražo, pri zavednih kmetih so prirejali družabne večere in prepevali slovenske ljudske pesmi, pomoč pa so iskali tudi v Ljubljani.

Razmejitvena komisija je imela v Dravski dolini formalno možnost mejo tudi spreminjati in tako so na konferenci leta 1922 v Mariboru sklenili, da bodo Libeliče vendarle priključili Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tako je na današnji dan leta 1922 je kraj zasedla kraljeva obmejna straža, po opravljenih formalnostih pa so mejo prestavili na sredino rodovitnega polja za libeliško cerkvijo in tako po dveh letih uresničili željo Libeličanov, da bi se vrnili v matično državo.


07.10.2022

7. oktober - organizator slovenske carinske službe

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


06.10.2022

6. oktober - prvi YU in SLO vzpon na osemtisočaka

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


05.10.2022

5. oktober - »Med tisoči bi te spoznala …«

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


04.10.2022

4. oktober - avtor spomenika Primožu Trubarju v Ljubljani

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


03.10.2022

3. oktober - pesnik, režiser in filmski publicist

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


02.10.2022

2. oktober - zločin za zidom mariborskih sodnih zaporov

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


01.10.2022

1. oktober - začetki radiokarbonskega datiranja pri nas

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


30.09.2022

30. september - sloveče ime naše medicine

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


29.09.2022

29. september - bančnik v pomoč generalu Maistru

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


28.09.2022

28. september - prvi slovenski metropolit

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


27.09.2022

27. september - prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.09.2022

26. september - Narodni svet za Štajersko

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


25.09.2022

25. september - kipar in poezija kamna

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja


24.09.2022

24. september - nemško ime za slovensko politično stvar

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Metodik fizike


23.09.2022

23. september - gasilski vojvoda v Metliki

Romana z jugoslovansko politično idejo Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


22.09.2022

22. september - umetnik med Ajdovščino in Parizom

Pionir radijskih iger Glas Mojčine pesmi za prvi film o Kekcu Mariborski industrialec – rešitelj Judov


21.09.2022

21. september - prva popolna slovenska gimnazija

Volilni uspeh koroških Slovencev Pribočnik jugoslovanske kraljice Marije Projekti gradbenika in geomehanika


20.09.2022

20. september - partizanska akcija v podporo zaveznikom

Temelji slovenske akademske laične filozofije Avantgardist novomeške pomladi Velenje postane mesto


19.09.2022

19. september - urednik Kmetijskih in rokodelskih novic

Vzgojitelj klasičnih filologov Predanost gozdovom Blaženi škof Anton Martin Slomšek


18.09.2022

18. september - zaživela druga slovenska univerza

Streli na protestnike v Ljubljani Ustanovitelj hranilništva na Slovenskem Začetki Narodne galerije


Stran 38 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov