Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1851 se je na Vrhniki rodil slikar SIMON OGRIN. Najprej se je učil pri podobarju Avguštinu Goetzlu, nato pri slikarju Janezu Wolfu, od leta 1876 pa je obiskoval beneško in dunajsko akademijo. Med študijem se je ukvarjal s knjižno ilustracijo, ko pa je odprl delavnico na Vrhniki, se je posvetil cerkveni umetnosti in daleč v 20. stoletje nadaljeval poznonazarensko smer. Simon Ogrin je slikal oltarne podobe, križeve pote, bandera in božje grobove ter s figuralno-ornamentalnimi freskami okrasil veliko cerkva in kapelic na Slovenskem.
—–
Gledališki igralec in pedagog IVAN CESAR je bil od leta 1914 amaterski igralec v Novem mestu, na Jesenicah in v Ljubljani. Poklicno je prvič nastopil leta 1921. Dolgo je igral glumaške vloge, ob tem pa se je postopno razvijal v oblikovalca značajev s tragikomičnim jedrom in preprosto usodo. V letih od 1946 do 52 je poučeval na akademiji za igralsko umetnost, ob tem pa je prevedel in priredil 31 veseloiger. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani ga je leta 1941 imenovala za častnega režiserja, prejel pa je tudi Prešernovo nagrado. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti na Dolnji Težki Vodi pri Novem mestu.
—–
Septembra leta 1901 je po ljubljanskih ulicah začel voziti tramvaj, natanko petdeset let in mesec dni pozneje (torej na današnji dan leta 1951) pa je po ulicah slovenskega glavnega mesta zapeljal še prvi trolejbus – njegova proga je potekala od Vilharjeve ceste za Bežigradom do Ježice. V središče mesta trolejbus ni vozil, saj je današnja Dunajske cesta (takratna Titova) pri Bavarskem dvoru še prečkala železniške tire, zato je bilo nevarno, da bi se zapornice ob dvigovanju ali spuščanju dotaknile električnih kontaktnih vodov za trolejbus. Pet let pozneje so te vode prestavili nad sredino ceste in progo podaljšali do obračališča na Ajdovščini; to je postalo tudi prestopna postaja med trolejbusom in tramvajem. Po ukinitvi tramvajskih prog decembra leta 1958 so trolejbusne podaljšali do Stožic, Vižmarij, Viča in Litostroja.
V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja so med drugim tudi zaradi varnostnih razlogov začeli trolejbusne proge ukinjati. Obi zimskem posipanju cest s soljo je namreč slana voda včasih prišla v stik z električno napeljavo in povzročila kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija in potnike je pošteno streslo, če so se dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnji trolejbus ali “trola”, kot so mu pravili, je v začetku septembra leta 1971 zapeljal po progi številka 1 med Vičem in Vižmarji in nato, kot ostalih 52 ljubljanskih trolejbusov, razrezan končal med starim železom.
—–
Ameriški izumitelj in industrialec GEORGE WESTINGHOUSE je prijavil več kot sto patentov. Njegov prvi uporabni izum so bile pnevmatične zavore za lokomotive, ki so jih začeli v množično uporabljati leta 1893. Razvil je tudi sistem za varen transport plina na dolge razdalje in v nadzorovanih razmerah; takrat se je začela splošna uporaba plinskih štedilnikov.
Za razvoj elektrotehnike je pomembna Westinghousova odločitev med izmeničnim in enosmernim tokom: njegova družba je namreč na reki Niagari zgradila prvo elektrarno s Teslovimi generatorji za izmenični tok in se tudi kot prva v industriji oprla na prave znanstvenike. Veliko ameriško električno podjetje še zdaj nosi njegovo ime. George Westinhouse se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Central Bridgeu v Združenih državah Amerike.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1851 se je na Vrhniki rodil slikar SIMON OGRIN. Najprej se je učil pri podobarju Avguštinu Goetzlu, nato pri slikarju Janezu Wolfu, od leta 1876 pa je obiskoval beneško in dunajsko akademijo. Med študijem se je ukvarjal s knjižno ilustracijo, ko pa je odprl delavnico na Vrhniki, se je posvetil cerkveni umetnosti in daleč v 20. stoletje nadaljeval poznonazarensko smer. Simon Ogrin je slikal oltarne podobe, križeve pote, bandera in božje grobove ter s figuralno-ornamentalnimi freskami okrasil veliko cerkva in kapelic na Slovenskem.
—–
Gledališki igralec in pedagog IVAN CESAR je bil od leta 1914 amaterski igralec v Novem mestu, na Jesenicah in v Ljubljani. Poklicno je prvič nastopil leta 1921. Dolgo je igral glumaške vloge, ob tem pa se je postopno razvijal v oblikovalca značajev s tragikomičnim jedrom in preprosto usodo. V letih od 1946 do 52 je poučeval na akademiji za igralsko umetnost, ob tem pa je prevedel in priredil 31 veseloiger. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani ga je leta 1941 imenovala za častnega režiserja, prejel pa je tudi Prešernovo nagrado. Rodil se je na današnji dan pred 120-imi leti na Dolnji Težki Vodi pri Novem mestu.
—–
Septembra leta 1901 je po ljubljanskih ulicah začel voziti tramvaj, natanko petdeset let in mesec dni pozneje (torej na današnji dan leta 1951) pa je po ulicah slovenskega glavnega mesta zapeljal še prvi trolejbus – njegova proga je potekala od Vilharjeve ceste za Bežigradom do Ježice. V središče mesta trolejbus ni vozil, saj je današnja Dunajske cesta (takratna Titova) pri Bavarskem dvoru še prečkala železniške tire, zato je bilo nevarno, da bi se zapornice ob dvigovanju ali spuščanju dotaknile električnih kontaktnih vodov za trolejbus. Pet let pozneje so te vode prestavili nad sredino ceste in progo podaljšali do obračališča na Ajdovščini; to je postalo tudi prestopna postaja med trolejbusom in tramvajem. Po ukinitvi tramvajskih prog decembra leta 1958 so trolejbusne podaljšali do Stožic, Vižmarij, Viča in Litostroja.
V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja so med drugim tudi zaradi varnostnih razlogov začeli trolejbusne proge ukinjati. Obi zimskem posipanju cest s soljo je namreč slana voda včasih prišla v stik z električno napeljavo in povzročila kratek stik. Dogajalo se je celo, da je bila pod napetostjo celotna karoserija in potnike je pošteno streslo, če so se dotaknili kovinskih delov vozila. Zadnji trolejbus ali “trola”, kot so mu pravili, je v začetku septembra leta 1971 zapeljal po progi številka 1 med Vičem in Vižmarji in nato, kot ostalih 52 ljubljanskih trolejbusov, razrezan končal med starim železom.
—–
Ameriški izumitelj in industrialec GEORGE WESTINGHOUSE je prijavil več kot sto patentov. Njegov prvi uporabni izum so bile pnevmatične zavore za lokomotive, ki so jih začeli v množično uporabljati leta 1893. Razvil je tudi sistem za varen transport plina na dolge razdalje in v nadzorovanih razmerah; takrat se je začela splošna uporaba plinskih štedilnikov.
Za razvoj elektrotehnike je pomembna Westinghousova odločitev med izmeničnim in enosmernim tokom: njegova družba je namreč na reki Niagari zgradila prvo elektrarno s Teslovimi generatorji za izmenični tok in se tudi kot prva v industriji oprla na prave znanstvenike. Veliko ameriško električno podjetje še zdaj nosi njegovo ime. George Westinhouse se je rodil na današnji dan pred 170-imi leti v Central Bridgeu v Združenih državah Amerike.
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Neveljaven email naslov