Prvi grad v kraju Olimje blizu Podčetrtka naj bi leta 1015 postavila sveta Hema, sedanjega, zgrajenega v prvi polovici 16. stoletja, pa je na današnji dan leta 1662 tedanji lastnik baron Ivan Zakmardi odstopil hrvaški redovni provinci pavlinskega reda za samostan. Pozneje so ob njem redovniki zgradili cerkev Marijinega vnebovzetja, prizidali Frančiškovo kapelo in v enem izmed okroglih stolpov uredili samostansko lekarno, kot so velevala pravila pavlinskega reda.
Lekarna sodi med najstarejše v Evropi. Okrašena je s freskami, ki prikazujejo bibilijske motive, povezane z boleznimi, pripravljanje zdravilnih snovi ter portrete znamenitih zdravnikov. Leta 1782 je cesar Jožef II. samostan ukinil, leta 1805 pa je grad v Olimju kupil grof Ferdinand Attems. Njegovi nasledniki so bili lastniki do konca druge svetovne vojne, ko so grad podržavili.
—–
FRANC KSAVER KRIŽMAN je bil eden izmed vodilnih izdelovalcev orgel v 18. stoletju. Rodil se je na današnji dan pred 290-imi leti v Braniku pri Gorici. Po gimnaziji je najprej študiral bogoslovje, pozneje pa se je učil orglarstva. Njegovo delovanje se deli na slovensko in avstrijsko obdobje. Na Slovenskem je postavil troje orgel: v Ribnici, ljubljanski stolnici in uršulinski cerkvi v Ljubljani. V Avstriji je najboljše postavil v cerkvi svetega Florijana na Zgornjeavstrijskem: imajo 59 registrov na treh manualih in pedalu. Ob postavitvi so bile te orgle Franca Ksaverja Križmana največje v Avstriji, njihovo 32-čeveljsko pročelje pa je enkratno v evropskem merilu.
—–
Po koncu vojne med Italijo in Avstrijo sta državi oktobra leta 1866 na Dunaju sklenili mirovno pogodbo. Na podlagi te je bilo ozemlje Beneške Slovenije v okviru celotne Benečije priključeno Kraljevini Italiji. Kljub dokončni veljavnosti pogodbe so na tem ozemlju na današnji dan pred 150-imi leti izvedli še formalen plebiscit, na katerem naj bi se prebivalstvo odločilo za priključitev k Italiji ali proti njej.
Beneški Slovenci so se odločili »za«. Izmed približno 14.000 prebivalcev jih je imelo volilno pravico le četrtina, saj so bili do glasovanja upravičeni le nekaznovani moški, starejši od 21 let. Tudi v preostali Furlaniji so se ljudje, že zaradi tradicionalnega sovraštva do Avstrije, skoraj stoodstotno izrekli za Italijo; od približno 150.000 glasov jih je bilo le 36 proti. Nova oblast pa Slovencem v Benečiji ni vrnila avtonomije, pač pa jih je začela potujčevati. To je nakazala tudi v svojem programu: » …ne bomo izvajali nobenega nasilja, temveč bomo za italijanizacijo Slovanov v Italiji uporabljali jezik in kulturo prevladujoče omike, ki je italijanska.«
—–
Športni pedagog in publicist DRAGO ULAGA je leta 1930 končal študij na Visoki šoli za telesne vaje v Berlinu. Bil je vrhunski telovadec, športni trener, telovadni učitelj in nazadnje redni profesor za teorijo in metodiko telesne vzgoje na Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani. S publicistično dejavnostjo je pripomogel k vključevanju športa v vsakdanje življenje in poudarjal pomen gibalnih dejavnosti za zdravo življenje in upočasnitev procesov staranja. Na Radiu Ljubljana je Drago Ulaga začel sodelovati že leta 1933; leto pozneje je prvi prenašal smučarske skoke iz Planice. Za svoje delo je prejel Bloudkovo nagrado in priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja. Rodil se je na današnji dan pred 110-imi leti v Globokem pri Rimskih Toplicah.