Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Italijanski slikar in arhitekt ANDREA POZZO je zaslovel z iluzionistično poslikavo oboka jezuitske cerkve v Rimu, na prošnjo ljubljanskih operozov pa je leta 1700 narisal načrt za novo stolnico v Ljubljani. Njegov bolj ali manj shematični projekt moderne enoladijske cerkve z vencem kapel in kupolo nad križiščem so ob gradnji delno spremenili in prilagodili lokalni tradiciji. Ljubljansko stolnico so posvetili leta 1706, kupolo pa je dobila šele v 19. stoletju.
Sicer pa je Andrea Pozzo močno vplival na popularizacijo rimskega baroka v srednji Evropi in iz njegovih večkrat ponatisnjenih teoretičnih del so črpali tudi številni umetniki na Slovenskem. Po predlogah iz njegove knjige je med drugim narejen božji grob v Mekinjah, oltar v Velesovem in poslikani oltarni nastavek v šentjakobski cerkvi v Ljubljani. Slikar in arhitekt Andrea Pozzo se je rodil na današnji dan leta 1642 v Trentu v Italiji.
—–
Pisatelj, kritik in literarni zgodovinar FRAN VIDIC se je rodil na današnji dan leta 1872 v Preboldu pri Žalcu. Na Dunaju je diplomiral iz klasične filologije in zgodovine, nato pa leta 1898 doktoriral. Več kot 20 let je urejal slovensko izdajo državnega zakonika, sicer pa je do upokojitve delal na prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Leposlovne in kritične spise je začel objavljati leta 1895. Sprva je sodeloval v polemikah o naturalizmu, pozneje pa se je približal moderni. Napisal je monografijo o Valentinu Vodniku ter razprave o protestantizmu, razsvetljenstvu, Kopitarju, Prešernu in drugih, tudi tujih pesnikih, ter prevajal slovensko literaturo v nemščino, med drugim tudi Prešernovo poezijo.
—–
Stiški opat SIMON AŠIČ, eden najopaznejših zeliščarjev v 20. stoletju na Slovenskem, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v zaselku Trebež pri Brestanici. Gimnazijo je začel obiskovati v samostanu v Stični, v katerega je prišel kot trinajstleten gojenec, maturiral je v samostanu v Krakovu, teologijo pa je študiral v cistercijanskem samostanu Marienstatt in v Ljubljani. V letih pred začetkom druge svetovne vojne je bil prefekt v samostanskem Slomškovem zavodu v Ljubljani, nato pa je odšel v Stično in bil tri desetletja samostanski prior.
Z zeliščarstvom se je začel ukvarjati med drugo svetovno vojno, ko se je v stiški samostan zateklo precej starejših duhovnikov z zdravstvenimi težavami, zdravil zanje pa ni bilo. Nabral si je bogato znanje o zdravilnih zeliščih, jih nabiral in pripravljal ter z njimi pomagal vsem, ki so se obrnili nanj po pomoč. Pater Simon Ašič je napisal tudi tri knjige o zdravilnih zeliščih; izdali so jih v več kot 200.000 izvodih.
—–
Arhitekt DUŠAN SAMEC je leta 1957 na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani diplomiral z realizacijo “Yugo paviljona” v Izmiru v Turčiji. Kmalu zatem je v Ljubljani opremil prve mednarodne razstave radia in telekomunikacij, novih izdelkov in embalaže ter gradbeništva. Nagrade na natečajih v Zagrebu in Ljubljani, natečajni projekt za letališče Surčin pri Beogradu in vrsta drugih so mu odprli pot do oblikovanja razstavnih paviljonov v Gradcu, Celovcu in Milanu.
Med drugim je oblikoval tudi merilne naprave in orodja. Mednarodno se je uveljavil s programom Tigris, oblikovnimi rešitvami proizvodnega programa, ki je zreški Unior uveljavil v 72-ih državah. Za oblikovanje tega orodja je leta 1970 prejel nagrado “Yu design”, takrat najvišje priznanje v industrijski serijski proizvodnji. Med gradbenimi projekti je razvil betonski zidak, ki ga uporabljajo še danes. Oblikoval je tudi več kot petdeset granitnih spomenikov padlim v narodnoosovobodilnem boju ter raziskoval arhitekturno zasnovo makedonske in bosenske hiše. Dušan Samec se je rodil na današnji dan leta 1925 v Lenartu v Slovenskih Goricah.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Italijanski slikar in arhitekt ANDREA POZZO je zaslovel z iluzionistično poslikavo oboka jezuitske cerkve v Rimu, na prošnjo ljubljanskih operozov pa je leta 1700 narisal načrt za novo stolnico v Ljubljani. Njegov bolj ali manj shematični projekt moderne enoladijske cerkve z vencem kapel in kupolo nad križiščem so ob gradnji delno spremenili in prilagodili lokalni tradiciji. Ljubljansko stolnico so posvetili leta 1706, kupolo pa je dobila šele v 19. stoletju.
Sicer pa je Andrea Pozzo močno vplival na popularizacijo rimskega baroka v srednji Evropi in iz njegovih večkrat ponatisnjenih teoretičnih del so črpali tudi številni umetniki na Slovenskem. Po predlogah iz njegove knjige je med drugim narejen božji grob v Mekinjah, oltar v Velesovem in poslikani oltarni nastavek v šentjakobski cerkvi v Ljubljani. Slikar in arhitekt Andrea Pozzo se je rodil na današnji dan leta 1642 v Trentu v Italiji.
—–
Pisatelj, kritik in literarni zgodovinar FRAN VIDIC se je rodil na današnji dan leta 1872 v Preboldu pri Žalcu. Na Dunaju je diplomiral iz klasične filologije in zgodovine, nato pa leta 1898 doktoriral. Več kot 20 let je urejal slovensko izdajo državnega zakonika, sicer pa je do upokojitve delal na prosvetnem oddelku banske uprave v Ljubljani. Leposlovne in kritične spise je začel objavljati leta 1895. Sprva je sodeloval v polemikah o naturalizmu, pozneje pa se je približal moderni. Napisal je monografijo o Valentinu Vodniku ter razprave o protestantizmu, razsvetljenstvu, Kopitarju, Prešernu in drugih, tudi tujih pesnikih, ter prevajal slovensko literaturo v nemščino, med drugim tudi Prešernovo poezijo.
—–
Stiški opat SIMON AŠIČ, eden najopaznejših zeliščarjev v 20. stoletju na Slovenskem, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v zaselku Trebež pri Brestanici. Gimnazijo je začel obiskovati v samostanu v Stični, v katerega je prišel kot trinajstleten gojenec, maturiral je v samostanu v Krakovu, teologijo pa je študiral v cistercijanskem samostanu Marienstatt in v Ljubljani. V letih pred začetkom druge svetovne vojne je bil prefekt v samostanskem Slomškovem zavodu v Ljubljani, nato pa je odšel v Stično in bil tri desetletja samostanski prior.
Z zeliščarstvom se je začel ukvarjati med drugo svetovno vojno, ko se je v stiški samostan zateklo precej starejših duhovnikov z zdravstvenimi težavami, zdravil zanje pa ni bilo. Nabral si je bogato znanje o zdravilnih zeliščih, jih nabiral in pripravljal ter z njimi pomagal vsem, ki so se obrnili nanj po pomoč. Pater Simon Ašič je napisal tudi tri knjige o zdravilnih zeliščih; izdali so jih v več kot 200.000 izvodih.
—–
Arhitekt DUŠAN SAMEC je leta 1957 na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani diplomiral z realizacijo “Yugo paviljona” v Izmiru v Turčiji. Kmalu zatem je v Ljubljani opremil prve mednarodne razstave radia in telekomunikacij, novih izdelkov in embalaže ter gradbeništva. Nagrade na natečajih v Zagrebu in Ljubljani, natečajni projekt za letališče Surčin pri Beogradu in vrsta drugih so mu odprli pot do oblikovanja razstavnih paviljonov v Gradcu, Celovcu in Milanu.
Med drugim je oblikoval tudi merilne naprave in orodja. Mednarodno se je uveljavil s programom Tigris, oblikovnimi rešitvami proizvodnega programa, ki je zreški Unior uveljavil v 72-ih državah. Za oblikovanje tega orodja je leta 1970 prejel nagrado “Yu design”, takrat najvišje priznanje v industrijski serijski proizvodnji. Med gradbenimi projekti je razvil betonski zidak, ki ga uporabljajo še danes. Oblikoval je tudi več kot petdeset granitnih spomenikov padlim v narodnoosovobodilnem boju ter raziskoval arhitekturno zasnovo makedonske in bosenske hiše. Dušan Samec se je rodil na današnji dan leta 1925 v Lenartu v Slovenskih Goricah.
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Neveljaven email naslov