Pripovednik FRAN JAKLIČ, bolj znan pod psevdonimom Podgoričan, se je rodil na današnji dan leta 1868 v Podgorici pri Dobrépolju. Kot učitelj je služboval v Ljubljani, Škofji Loki in na Vidmu. Objavljal je v Ljubljanskem zvonu ter Domu in svetu. Največ je pisal o kmečkem in vaškem življenju ter nadaljeval Jurčičevo pripovedno izročilo, vendar poljudno in v večerniškem slogu. Napisal je številne kratke pripovedi in nekaj povesti. V poznih letih je Fran Jaklič pisal povesti z zgodovinsko snovjo.

—–

Angleški fiziolog in učitelj govora gluhih Alexander Graham Bell je leta 1876 v Bostonu patentiral telefon. Ta še ni imel vira električne energije, temveč magnetni mikrofon. Prvi poskus s to epohalno iznajdbo na področju komunikacij pa so v Ljubljani opravili na današnji dan leta 1877. Telefon je kupilo ravnateljstvo višje realke in preizkusili so ga v pisarni deželnega predsednika.

Prvo, 140 metrov dolgo telefonsko zvezo, pa je med svojim uradom v vili nad Karlovško cesto in tovarno dal napeljati podjetnik Albert Samassa. Naprava je delovala brezhibno, in tako so naslednje leto v Ljubljani napeljali še “požarno-gasilsko” telefonsko linijo, ki naj bi omogočila hitrejše in učinkovitejše ukrepanje ob požarih. Leta 1897 je prestolnica Kranjske po dolgotrajnih prizadevanjih končno dočakala napeljavo državnega telefonskega omrežja in vključitev v medkrajevni telefonski promet med Dunajem in Trstom.

—–

Zgodovinar  TONE   FERENC  se je rodil na današnji dan leta 1927 v Veržeju.

Diplomiral je na ljubljanski filozofski fakulteti, doktoriral pa leta 1965 na univerzi v Beogradu. Na Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani je bil vodja arhivskega in raziskovalnega oddelka, nato ravnatelj in znanstveni svetnik. Raziskoval je novejšo narodno in občo zgodovino, posebno zgodovino fašistične okupacije in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem in bil član biroja mednarodnega komiteja za zgodovino druge svetovne vojne. Kot redni profesor je od leta 1981 na filozofski fakulteti predaval zgodovino narodnoosvobodilnega boja in druge svetovne vojne.

Poleg nekaj temeljnih zgodovinskih del in problemskih monografij je napisal več kot 300 razprav in člankov, objavljenih v domačih in tujih publikacijah. Posebna odlika pisanja Toneta Ferenca pa sta bila široko zbiranje virov (mnogo problemov je prvi osvetlil tudi z gradivom iz tujih arhivov) in skrb za čim popolnejšo povezanost prikazov zgodovinskih dogajanj ter procesov v zgodovini osvobodilnega gibanja v Sloveniji in Jugoslaviji. Bogato je bilo tudi njegovo muzejsko in arhivistično delo.

—–

Danes goduje škof NIKOLÁJ iz Mire v Turčiji, svetnik, ki je umrl na današnji dan okoli leta 350. Silni val čaščenja svetega Nikolaja, ki ga pozna ves krščanski svet, se je razširil tudi k nam. Na Slovenskem ima sveti Miklavž, kot ga imenujemo, med vsemi svetniki največ cerkva, približno 200; posvečena mu je tudi ljubljanska stolnica.

Sicer pa mu pripisujejo tudi več kot 40 zavetništev. Sveti Nikolaj je na primer zavetnik devic, notarjev, gostilničarjev, trgovcev s parfumi, mornarjev, žganjárjev, ujetnikov, je priprošnjik za dobro poroko, priprošnjik v stiski in še marsikaj. Vsekakor pa je Miklavž znan predvsem kot prijatelj otrok, saj jih na večer pred svojim godom obišče in

obdari; ta običaj se je v Evropi razvil v 13. stoletju.