Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Politik EVGEN JARC se je rodil na današnji dan leta 1878 v Novem mestu. Študiral je v Gradcu in diplomiral iz klasične filologije, slavistike in filozofije. Politično pot je začel leta 1908 z izvolitvijo v kranjski deželni zbor in dve leti pozneje v državni zbor. 1927. leta je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet in v njem ostal do smrti. Njegovemu političnemu in publicističnemu delu je dala pečat humanistična izobrazba. Zavzemal se je za slovensko univerzo, hkrati pa je propagiral idejo ljudske univerze, oprte na univerzo. V mestni politiki se je Evgen Jarc zavzemal za kulturni napredek in turistični razvoj Ljubljane.
—–
Pravnik in orientalist VIKTOR KOROŠEC je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1926 pa je na isti fakulteti tudi doktoriral. Bil je profesor rimskega prava, akadskega in hetitskega jezika ter zgodovine starega Vzhoda. Med drugim je bil upravnik inštituta za pravo starega Orienta ter član številnih domačih in tujih strokovnih društev. Napisal je obsežen učbenik o rimskem pravu in številne znanstvene razprave. Ukvarjal se je tudi s hetitskim pravom. Tako je leta 1930 odkril sistematiko prve hetitske pravne zbirke, v slovenščino pa je prevedel Hamurabijev zakonik, temeljno delo za poznavanje starovzhodnega prava in hkrati veliko delo mezopotamske zgodovine, ki se je ohranilo na klinopisnih glinastih ploščicah.
Vrhunec in sinteza njegovega delovanja na področju orientalskega prava pa je v nemščini napisano delo Keilschriftrecht; v njem je sistematično obravnaval sumersko, akadsko, babilonsko, asirsko in hetitsko pravo. Viktor Koroec je bil od leta 1956 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter leta 1985 dobitnik Kidričeve nagrade. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Ljubljani.
—–
Zgodovinar DUŠAN KERMAVNER se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani. Doktoriral je na pravni fakulteti v Ljubljani in do leta 1941 delal kot publicist in zgodovinar. V začetku 30-ih let prejšnjega stoletja je bil zaradi komunističnega delovanja zaprt, med 2. svetovno vojno pa interniran v Italiji in v nemških koncentracijskih taboriščih. Po vojni je bil član komisije za ustavno pravo in član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu in Londonu. Avgusta leta 1948 so ga aretirali in ga osumili sodelovanja z gestapom v koncentracijskem taborišču v Buchenwaldu. Naslednje leto so ga izpustili in nato se je kot znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani posvetil zgolj znanstvenemu delu. Zgodovinar Dušan Kermavner je med drugim napisal knjigo “Začetki slovenske socialne demokracije” in zanjo leta 1964 dobil Kidričevo nagrado.
Slikar, grafik in ilustrator IVAN SÉLJAK ČOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1927 v Idriji. Že zelo mlad se je navdušil za slikanje. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pozneje je končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko.
Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači republiške skupščine v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, nato pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec mnogih slikarskih kolonij.
6245 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Politik EVGEN JARC se je rodil na današnji dan leta 1878 v Novem mestu. Študiral je v Gradcu in diplomiral iz klasične filologije, slavistike in filozofije. Politično pot je začel leta 1908 z izvolitvijo v kranjski deželni zbor in dve leti pozneje v državni zbor. 1927. leta je bil izvoljen v ljubljanski občinski svet in v njem ostal do smrti. Njegovemu političnemu in publicističnemu delu je dala pečat humanistična izobrazba. Zavzemal se je za slovensko univerzo, hkrati pa je propagiral idejo ljudske univerze, oprte na univerzo. V mestni politiki se je Evgen Jarc zavzemal za kulturni napredek in turistični razvoj Ljubljane.
—–
Pravnik in orientalist VIKTOR KOROŠEC je diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1926 pa je na isti fakulteti tudi doktoriral. Bil je profesor rimskega prava, akadskega in hetitskega jezika ter zgodovine starega Vzhoda. Med drugim je bil upravnik inštituta za pravo starega Orienta ter član številnih domačih in tujih strokovnih društev. Napisal je obsežen učbenik o rimskem pravu in številne znanstvene razprave. Ukvarjal se je tudi s hetitskim pravom. Tako je leta 1930 odkril sistematiko prve hetitske pravne zbirke, v slovenščino pa je prevedel Hamurabijev zakonik, temeljno delo za poznavanje starovzhodnega prava in hkrati veliko delo mezopotamske zgodovine, ki se je ohranilo na klinopisnih glinastih ploščicah.
Vrhunec in sinteza njegovega delovanja na področju orientalskega prava pa je v nemščini napisano delo Keilschriftrecht; v njem je sistematično obravnaval sumersko, akadsko, babilonsko, asirsko in hetitsko pravo. Viktor Koroec je bil od leta 1956 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zaslužni profesor ljubljanske univerze ter leta 1985 dobitnik Kidričeve nagrade. Rodil se je na današnji dan leta 1899 v Ljubljani.
—–
Zgodovinar DUŠAN KERMAVNER se je rodil na današnji dan leta 1903 v Ljubljani. Doktoriral je na pravni fakulteti v Ljubljani in do leta 1941 delal kot publicist in zgodovinar. V začetku 30-ih let prejšnjega stoletja je bil zaradi komunističnega delovanja zaprt, med 2. svetovno vojno pa interniran v Italiji in v nemških koncentracijskih taboriščih. Po vojni je bil član komisije za ustavno pravo in član jugoslovanske delegacije na mirovnih pogajanjih v Parizu in Londonu. Avgusta leta 1948 so ga aretirali in ga osumili sodelovanja z gestapom v koncentracijskem taborišču v Buchenwaldu. Naslednje leto so ga izpustili in nato se je kot znanstveni sodelavec Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani posvetil zgolj znanstvenemu delu. Zgodovinar Dušan Kermavner je med drugim napisal knjigo “Začetki slovenske socialne demokracije” in zanjo leta 1964 dobil Kidričevo nagrado.
Slikar, grafik in ilustrator IVAN SÉLJAK ČOPIČ se je rodil na današnji dan leta 1927 v Idriji. Že zelo mlad se je navdušil za slikanje. Leta 1949 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Pozneje je končal specialko pri Antonu Gojmirju Kosu in se izpopolnjeval v tujini. Ustvarjal je v olju, freski, mozaiku, sgraffitu, temperi, akvarelu, risbi in grafiki, predvsem pa je slikal portrete, krajine in figuraliko.
Je tudi avtor kakovostnih monumentalnih del, predvsem mozaikov, na primer v palači republiške skupščine v Ljubljani, na gradu Brdo pri Kranju in v Kulturnem domu v Krškem. Slogovno je izhajal iz tradicije tonskega in barvnega realizma, nato pa se je preusmeril v modernistično transformacijo realizma. Kot plodovit in uspešen likovni ustvarjalec je Ivan Seljak Čopič prejel številne nagrade, bil pa je tudi organizator in udeleženec mnogih slikarskih kolonij.
Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva
Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle
Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Neveljaven email naslov