Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

22.12.2016


 V 14. stoletju so tudi na Slovenskem začeli nastajati cehi – združenja rokodelcev oziroma obrtnikov iste stroke z monopolno pravico do opravljanja poklica in prodaje v mestnih naselbinah in njihovi bližnji okolici. Na Slovenskem so začeli nastajati v štirinajstem stoletju in so izginili šele v drugi polovici devetnajstega. Vladarji so jih vedno znova potrjevali, od petnajstega stoletja pa tudi omejevali. Pri nas so bile razvite vse obrti – največje so imele cehe, manjše pa so se pridruževale večjim.   Zelo razvit je bil pekovski ceh, ki mu je cesar Karel IV. na današnji dan leta 1728  znova potrdil pravice in dolžnosti.

Sicer pa je bilo v Ljubljani nekaj pekarn že v začetku 16. stoletja. Cena kruha za določeno vrsto je bila vedno enaka, glede na ceno žita se je spreminjala le njegova teža. Peki niso hoteli peči ne finega kruha iz pšenične moke, ker so imeli izgubo, ne krofov, ker so zanje porabili preveč masti in ne rogljičev, ker so jih spominjali na turško obleganje mesta.

Kruh so prodajali pod Trančo. Ker je prodajalna ovirala pešce in jezdece, je mestni svet leta 1552 sklenil sezidati novo kruharno; v njej so pekom oddajali v najem predalnike, mize in klopi, prodaja kruha pa ni bila dovoljena nikjer drugje. Vsakih štirinajst dni so morali peki javno objaviti ceno žita in s tem posredno tudi ceno kruha.

Sodnikov namestnik je vsak teden obhodil pekarne in dal stehtati štruce. Nepoštene peke so za kazen v košari namakali v Ljubljanici, ob tržnih dneh pa so morali sedeti na sramotilni klopi pred osrednjo kruharno. Plačati so morali tudi globo; od te je dobil polovico meščanski špital, polovico pa so si delili mestni sodniki in tehtničarji.

 —–

Zgodovinar JOSIP MAL  se je rodil na današnji dan leta 1884 v Prétržu pri Moravčah. 1908. leta je diplomiral na Dunaju, nato pa vse do upokojitve leta 1945 delal v Deželnem, kasneje Narodnem muzeju v Ljubljani, zadnjih dvajset let kot njegov ravnatelj. Njegovo znanstveno delo je bilo zelo obsežno in mnogostransko. Napisal je “Zgodovino umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih” ter nekaj umetnostnih razprav, njegovo najpomembnejše delo pa je poljudno napisana “Zgodovina slovenskega naroda”. Dela Josipa Mala kažejo, da je bil po pogledih na zgodovino in njene naloge precej pred svojimi sodobniki.

—–

Zgodovinar METOD MIKUŽ  je leta 1941 na teološki fakulteti v Ljubljani doktoriral z zgodovinopisnim delom “Vrsta stiških opatov”, leta 1946 pa je doktoriral še na filozofski fakulteti. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil med drugim od novembra 1943. leta tudi član Avnoja. Po vojni je kot prvi predstojnik katedre za novejšo zgodovino  opravil pionirsko delo na tem pedagoškem in znanstvenem področju.  Med temeljna dela slovenske narodne zgodovine sodita njegovi obsežni monografiji “Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji” in “Pregled zgodovine narodnoosvobodilne vojne v Sloveniji”, v delu “Svet po vojni” pa je zajel mednarodne odnose od leta 1946 do leta 1963. Leta 1980 je Metod Mikuž dobil naziv “zaslužni profesor ljubljanske univerze”. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Prečni pri Novem mestu.


Na današnji dan

6244 epizod

Na današnji dan

6244 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

22.12.2016


 V 14. stoletju so tudi na Slovenskem začeli nastajati cehi – združenja rokodelcev oziroma obrtnikov iste stroke z monopolno pravico do opravljanja poklica in prodaje v mestnih naselbinah in njihovi bližnji okolici. Na Slovenskem so začeli nastajati v štirinajstem stoletju in so izginili šele v drugi polovici devetnajstega. Vladarji so jih vedno znova potrjevali, od petnajstega stoletja pa tudi omejevali. Pri nas so bile razvite vse obrti – največje so imele cehe, manjše pa so se pridruževale večjim.   Zelo razvit je bil pekovski ceh, ki mu je cesar Karel IV. na današnji dan leta 1728  znova potrdil pravice in dolžnosti.

Sicer pa je bilo v Ljubljani nekaj pekarn že v začetku 16. stoletja. Cena kruha za določeno vrsto je bila vedno enaka, glede na ceno žita se je spreminjala le njegova teža. Peki niso hoteli peči ne finega kruha iz pšenične moke, ker so imeli izgubo, ne krofov, ker so zanje porabili preveč masti in ne rogljičev, ker so jih spominjali na turško obleganje mesta.

Kruh so prodajali pod Trančo. Ker je prodajalna ovirala pešce in jezdece, je mestni svet leta 1552 sklenil sezidati novo kruharno; v njej so pekom oddajali v najem predalnike, mize in klopi, prodaja kruha pa ni bila dovoljena nikjer drugje. Vsakih štirinajst dni so morali peki javno objaviti ceno žita in s tem posredno tudi ceno kruha.

Sodnikov namestnik je vsak teden obhodil pekarne in dal stehtati štruce. Nepoštene peke so za kazen v košari namakali v Ljubljanici, ob tržnih dneh pa so morali sedeti na sramotilni klopi pred osrednjo kruharno. Plačati so morali tudi globo; od te je dobil polovico meščanski špital, polovico pa so si delili mestni sodniki in tehtničarji.

 —–

Zgodovinar JOSIP MAL  se je rodil na današnji dan leta 1884 v Prétržu pri Moravčah. 1908. leta je diplomiral na Dunaju, nato pa vse do upokojitve leta 1945 delal v Deželnem, kasneje Narodnem muzeju v Ljubljani, zadnjih dvajset let kot njegov ravnatelj. Njegovo znanstveno delo je bilo zelo obsežno in mnogostransko. Napisal je “Zgodovino umetnosti pri Slovencih, Hrvatih in Srbih” ter nekaj umetnostnih razprav, njegovo najpomembnejše delo pa je poljudno napisana “Zgodovina slovenskega naroda”. Dela Josipa Mala kažejo, da je bil po pogledih na zgodovino in njene naloge precej pred svojimi sodobniki.

—–

Zgodovinar METOD MIKUŽ  je leta 1941 na teološki fakulteti v Ljubljani doktoriral z zgodovinopisnim delom “Vrsta stiških opatov”, leta 1946 pa je doktoriral še na filozofski fakulteti. Med narodnoosvobodilnim bojem je bil med drugim od novembra 1943. leta tudi član Avnoja. Po vojni je kot prvi predstojnik katedre za novejšo zgodovino  opravil pionirsko delo na tem pedagoškem in znanstvenem področju.  Med temeljna dela slovenske narodne zgodovine sodita njegovi obsežni monografiji “Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji” in “Pregled zgodovine narodnoosvobodilne vojne v Sloveniji”, v delu “Svet po vojni” pa je zajel mednarodne odnose od leta 1946 do leta 1963. Leta 1980 je Metod Mikuž dobil naziv “zaslužni profesor ljubljanske univerze”. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Prečni pri Novem mestu.


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


20.09.2024

26. september - čitalnica v Laškem (1869)

Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko


20.09.2024

25. september - 'Ne Moskva, ne Rim, Ljubljana!' (1936)

Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov


20.09.2024

24. september - Mihael Hermann, slovenski politik nemškega rodu (1822)

Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja


20.09.2024

23. september - dve desetletji viadukta Črni kal (2004)

Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce


18.09.2024

22. september - Marko Zorko (1944) novinar in satirik

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


18.09.2024

21. september - Milan Prosen (1902) pribočnik jugoslovanske kraljice Marije

Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi


18.09.2024

20. september - Mihajlo Pupin – častni občan Bleda (1921)

Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

19. september - Tito opozoril, da se v državi poje preveč kruha (Ostrožno,1954)

Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


18.09.2024

18. september - ustanovljena druga slovenska univerza (1975)

Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.09.2024

17. september - Partizanska tiskarna "Slovenija" (1944)

Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


16.09.2024

16. september - z vlakom z Dunaja do dežele Kranjske (1846)

Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 1 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov