Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naš najpomembnejši arhitekt, urbanist in oblikovalec JOŽE PLEČNIK se je rodil na današnji dan leta 1872 v Ljubljani. Na dunajski likovni akademiji je diplomiral leta 1898 in za diplomsko delo dobil tako imenovano rimsko nagrado. Z nagradno štipendijo je nato dve leti študijsko potoval po Italiji in Franciji, potem pa se je na Dunaju posvetil samostojnemu delu. Pozneje je bil deset let profesor na umetnostnoobrtni šoli v Pragi, leta 1921 pa je v Ljubljani postal profesor na novo ustanovljene tehniške fakultete. Še pred odhodom iz Prage ga je češkoslovaški predsednik Masaryk imenoval za arhitekta Praškega gradu. Prenovo le-tega je vodil do jeseni leta 1934.
V Ljubljani je mojster Plečnik pred drugo svetovno vojno pripravil nekaj monumentalnih projektov, kot so na primer Narodna in univerzitetna knjižnica, novi Magistrat, pokopališki kompleks Žale in ljubljanska tržnica. Vojno je prebil ob snovanju načrtov za prihodnjo Ljubljano. V spremenjenih povojnih razmerah – Plečnik svoje globoke vernosti ni nikoli skrival – ga je od novih oblastnikov podpiral le kulturni minister Ferdo Kozak. Prešernova nagrada, ki jo je Jože Plečnik dobil leta 1949, je bila hkrati nekakšna politična rehabilitacija, ki mu je prinesla številna naročila za spomenike vojnim žrtvam.
—–
Začetnik pedagoške in raziskovalne dejavnosti na področju botanike, VIKTOR PETKOVŠEK, se je rodil na današnji dan leta 1908 v Litiji. Po doktoratu na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani je od leta 1932 poučeval na srednjih šolah v Ljubljani in Mariboru. Po koncu vojne je postal predavatelj na agronomski fakulteti v Ljubljani, pozneje pa redni profesor za botaniko in fitocenologijo (to je preučevanje rastlinskih združb) na biotehniški fakulteti. Raziskoval je floro, vegetacijo in zgodovino botanike na Slovenskem ter objavil približno 90 znanstvenih in strokovnih člankov. Za svoje delo je Viktor Petkovšek prejel naše najvišje priznanje za dosežke s področja biotehničnih ved – Jesenkovo priznanje.
—–
Pravnik STOJAN PRETNAR, akademik in zaslužni profesor univerze v Ljubljani, je bil ugleden in v svetu priznan strokovnjak s področja industrijske in intelektualne lastnine.
Od leta 1950 pa do upokojitve leta 1979 je na pravni fakulteti v Ljubljani predaval gospodarsko pravo; vmes je bil štiri leta tudi direktor Zveznega zavoda za patente. Sodeloval je pri pripravi domačih zakonov in kot strokovnjak Organizacije združenih narodov tudi pri številnih zakonodajnih projektih tujih držav. Bibliografija profesorja Pretnarja poleg 12 knjig in učbenikov obsega še nekaj manj kot 300 naslovov znanstvenih razprav, referatov in recenzij, od katerih so bile mnoge objavljene v tujih strokovnih publikacijah. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Bovcu.
—–
Geofizik in seizmolog VLADIMIR RIBARIČ je leta 1986 doktoriral na priridoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. V letih od 1978 do 1994 je bil direktor Seizmološkega zavoda Republike Slovenije, nekaj let redni profesor za seizmometrijo na skopski univerzi ter jugoslovanski predstavnik v evropski seizmološki komisiji. Obnovil je opuščeno seizmološko službo v Sloveniji, izdelal zemljevid potresnih območij ter na podlagi dolgoletnega preučevanja sestavil “Katalog potresov”, ki zajema potrese na slovenskih tleh od leta 792 našega štetja do leta 1982.
Veliko je prispeval k posodobitvi seizmometričnih opazovanj, vzpostavil je mednarodne povezave ter sodeloval pri konstruiranju in izvedbi seizmoloških aparatur. Napisal je kakih petdeset znanstvenih razprav, deset knjig ter številne strokovne članke. Vladimir Ribarič, rodil se je na današnji dan leta 1928 v Mihovcih pri Veliki Nedelji, je bil tudi pomemben popularizator znanosti na področju naravoslovja, tehnike, astronavtike in vojaških tehniških ved.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Naš najpomembnejši arhitekt, urbanist in oblikovalec JOŽE PLEČNIK se je rodil na današnji dan leta 1872 v Ljubljani. Na dunajski likovni akademiji je diplomiral leta 1898 in za diplomsko delo dobil tako imenovano rimsko nagrado. Z nagradno štipendijo je nato dve leti študijsko potoval po Italiji in Franciji, potem pa se je na Dunaju posvetil samostojnemu delu. Pozneje je bil deset let profesor na umetnostnoobrtni šoli v Pragi, leta 1921 pa je v Ljubljani postal profesor na novo ustanovljene tehniške fakultete. Še pred odhodom iz Prage ga je češkoslovaški predsednik Masaryk imenoval za arhitekta Praškega gradu. Prenovo le-tega je vodil do jeseni leta 1934.
V Ljubljani je mojster Plečnik pred drugo svetovno vojno pripravil nekaj monumentalnih projektov, kot so na primer Narodna in univerzitetna knjižnica, novi Magistrat, pokopališki kompleks Žale in ljubljanska tržnica. Vojno je prebil ob snovanju načrtov za prihodnjo Ljubljano. V spremenjenih povojnih razmerah – Plečnik svoje globoke vernosti ni nikoli skrival – ga je od novih oblastnikov podpiral le kulturni minister Ferdo Kozak. Prešernova nagrada, ki jo je Jože Plečnik dobil leta 1949, je bila hkrati nekakšna politična rehabilitacija, ki mu je prinesla številna naročila za spomenike vojnim žrtvam.
—–
Začetnik pedagoške in raziskovalne dejavnosti na področju botanike, VIKTOR PETKOVŠEK, se je rodil na današnji dan leta 1908 v Litiji. Po doktoratu na prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti v Ljubljani je od leta 1932 poučeval na srednjih šolah v Ljubljani in Mariboru. Po koncu vojne je postal predavatelj na agronomski fakulteti v Ljubljani, pozneje pa redni profesor za botaniko in fitocenologijo (to je preučevanje rastlinskih združb) na biotehniški fakulteti. Raziskoval je floro, vegetacijo in zgodovino botanike na Slovenskem ter objavil približno 90 znanstvenih in strokovnih člankov. Za svoje delo je Viktor Petkovšek prejel naše najvišje priznanje za dosežke s področja biotehničnih ved – Jesenkovo priznanje.
—–
Pravnik STOJAN PRETNAR, akademik in zaslužni profesor univerze v Ljubljani, je bil ugleden in v svetu priznan strokovnjak s področja industrijske in intelektualne lastnine.
Od leta 1950 pa do upokojitve leta 1979 je na pravni fakulteti v Ljubljani predaval gospodarsko pravo; vmes je bil štiri leta tudi direktor Zveznega zavoda za patente. Sodeloval je pri pripravi domačih zakonov in kot strokovnjak Organizacije združenih narodov tudi pri številnih zakonodajnih projektih tujih držav. Bibliografija profesorja Pretnarja poleg 12 knjig in učbenikov obsega še nekaj manj kot 300 naslovov znanstvenih razprav, referatov in recenzij, od katerih so bile mnoge objavljene v tujih strokovnih publikacijah. Rodil se je na današnji dan leta 1909 v Bovcu.
—–
Geofizik in seizmolog VLADIMIR RIBARIČ je leta 1986 doktoriral na priridoslovno-matematični fakulteti v Zagrebu. V letih od 1978 do 1994 je bil direktor Seizmološkega zavoda Republike Slovenije, nekaj let redni profesor za seizmometrijo na skopski univerzi ter jugoslovanski predstavnik v evropski seizmološki komisiji. Obnovil je opuščeno seizmološko službo v Sloveniji, izdelal zemljevid potresnih območij ter na podlagi dolgoletnega preučevanja sestavil “Katalog potresov”, ki zajema potrese na slovenskih tleh od leta 792 našega štetja do leta 1982.
Veliko je prispeval k posodobitvi seizmometričnih opazovanj, vzpostavil je mednarodne povezave ter sodeloval pri konstruiranju in izvedbi seizmoloških aparatur. Napisal je kakih petdeset znanstvenih razprav, deset knjig ter številne strokovne članke. Vladimir Ribarič, rodil se je na današnji dan leta 1928 v Mihovcih pri Veliki Nedelji, je bil tudi pomemben popularizator znanosti na področju naravoslovja, tehnike, astronavtike in vojaških tehniških ved.
Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem
Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem
Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije
Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja
Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah
Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji
Sonetni venec med bralci Naš prvi agronom zootehnik Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Neveljaven email naslov