Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Reformator avstrijskega šolstva JOŽEF ŠPENDOV je najprej študiral filozofijo in pravo na Dunaju, a se je pozneje posvetil teologiji. Med drugim je bil prošt dunajskega metropolitskega kapitlja in glavni nadzornik. Leta 1828 je kot univerzitetni kancler promoviral Franceta Prešerna. V letih od 1788. do 1816. je Jožef Špendov vodil celotno avstrijsko prosvetno upravo; posebej se je posvetil reformi osnovnošolskega pouka.
Zagovarjal je učno metodo, ki naj bi razvijala in oblikovala vse človekove duševne sposobnosti, odpravila stare načine spraševanja, telesno kazen, skupno branje in črkovalno metodo ter nasprotoval temu, da bi šole nadzirala duhovščina. Leta 1838 je z darilom omogočil ustanovitev trivialke v svojem rojstnem kraju Móšnjah na Gorenjskem, ustanovil zavod za učiteljske vdove na Dunaju in pomagal drugim dobrodelnim ustanovam. Jožef Špendov se je rodil na današnji dan pred 260-imi leti.
—–
Ladjar FRANC JELOVŠEK je bil s češkima ladjarjema Mâtejem Grasserjem in Antejem Matešićem sredi 19. stoletja lastnik trgovske jadrnice Laibach (Ljubljana); izdelana je bila iz hrastovega lesa iz okolice Ljubljane. Bil je tudi solastnik trgovske jadrnice Fiume (Rijeka) in jadrnice Carlotte. Nekaj let je bil član predsedstva Trgovske in industrijske zbornice na Reki, leta 1842 pa ga je ljubljanski mestni svet imenoval za častnega meščana. Franc Jelovšek se je rodil na današnji dan leta 1819 v Ilirski Bistrici.
—–
Politik, publicist in kulturni delavec IVAN REGENT se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kontovelu. V mladosti se je preživljal s priložnostnimi deli, se sam izobraževal in občasno pisal članke za slovenske in italijanske delavske časopise, pa tudi pesmi in odrska dela. 1902. leta je postal član jugoslovanske socialnodemokratske stranke. Od leta 1927 je kot politični begunec živel in deloval v Jugoslaviji in od tam skušal voditi delo komunistov na Primorskem ter sodelovati s tajno protifašistično organizacijo TIGR.
Pozneje je odšel v Moskvo in med 2. svetovno vojno vodil slovenske radijske oddaje pri Radiu Moskva. Kmalu po vojni je postal minister v vladi Ljudske republike Slovenije. Ivan Regent je napisal tudi veliko člankov in razprav ter leta 1967 svoje “Spomine”.
—–
Zdravnik ADOLF RAMŠAK se je v enotah generala Rudolfa Maistra udeležil bojev za severno mejo, leta 1924 pa je diplomiral na medicinski fakulteti v Gradcu ter v Ljubljani opravil specializacijo iz kirurgije. Postal je primarij rudniške bolnišnice v Črni na Koroškem, kjer je tri desetletja delal kot splošni zdravnik. Ukvarjal se je s preučevanjem posledic poklicne zastrupitve rudarjev in topilničarjev s svincem. Ustanovil je tudi protituberkulozni dispanzer in leta 1926 v Mariboru opravil prvo transfuzijo krvi na Slovenskem. Adolf Ramšak se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Škalah pri Velenju.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Reformator avstrijskega šolstva JOŽEF ŠPENDOV je najprej študiral filozofijo in pravo na Dunaju, a se je pozneje posvetil teologiji. Med drugim je bil prošt dunajskega metropolitskega kapitlja in glavni nadzornik. Leta 1828 je kot univerzitetni kancler promoviral Franceta Prešerna. V letih od 1788. do 1816. je Jožef Špendov vodil celotno avstrijsko prosvetno upravo; posebej se je posvetil reformi osnovnošolskega pouka.
Zagovarjal je učno metodo, ki naj bi razvijala in oblikovala vse človekove duševne sposobnosti, odpravila stare načine spraševanja, telesno kazen, skupno branje in črkovalno metodo ter nasprotoval temu, da bi šole nadzirala duhovščina. Leta 1838 je z darilom omogočil ustanovitev trivialke v svojem rojstnem kraju Móšnjah na Gorenjskem, ustanovil zavod za učiteljske vdove na Dunaju in pomagal drugim dobrodelnim ustanovam. Jožef Špendov se je rodil na današnji dan pred 260-imi leti.
—–
Ladjar FRANC JELOVŠEK je bil s češkima ladjarjema Mâtejem Grasserjem in Antejem Matešićem sredi 19. stoletja lastnik trgovske jadrnice Laibach (Ljubljana); izdelana je bila iz hrastovega lesa iz okolice Ljubljane. Bil je tudi solastnik trgovske jadrnice Fiume (Rijeka) in jadrnice Carlotte. Nekaj let je bil član predsedstva Trgovske in industrijske zbornice na Reki, leta 1842 pa ga je ljubljanski mestni svet imenoval za častnega meščana. Franc Jelovšek se je rodil na današnji dan leta 1819 v Ilirski Bistrici.
—–
Politik, publicist in kulturni delavec IVAN REGENT se je rodil na današnji dan leta 1884 v Kontovelu. V mladosti se je preživljal s priložnostnimi deli, se sam izobraževal in občasno pisal članke za slovenske in italijanske delavske časopise, pa tudi pesmi in odrska dela. 1902. leta je postal član jugoslovanske socialnodemokratske stranke. Od leta 1927 je kot politični begunec živel in deloval v Jugoslaviji in od tam skušal voditi delo komunistov na Primorskem ter sodelovati s tajno protifašistično organizacijo TIGR.
Pozneje je odšel v Moskvo in med 2. svetovno vojno vodil slovenske radijske oddaje pri Radiu Moskva. Kmalu po vojni je postal minister v vladi Ljudske republike Slovenije. Ivan Regent je napisal tudi veliko člankov in razprav ter leta 1967 svoje “Spomine”.
—–
Zdravnik ADOLF RAMŠAK se je v enotah generala Rudolfa Maistra udeležil bojev za severno mejo, leta 1924 pa je diplomiral na medicinski fakulteti v Gradcu ter v Ljubljani opravil specializacijo iz kirurgije. Postal je primarij rudniške bolnišnice v Črni na Koroškem, kjer je tri desetletja delal kot splošni zdravnik. Ukvarjal se je s preučevanjem posledic poklicne zastrupitve rudarjev in topilničarjev s svincem. Ustanovil je tudi protituberkulozni dispanzer in leta 1926 v Mariboru opravil prvo transfuzijo krvi na Slovenskem. Adolf Ramšak se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Škalah pri Velenju.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov