Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
GEORGIUS DE SCLAVONIA ali Jurij iz Brežic je študiral na Dunaju in v Parizu ter leta 1403 postal magister teologije. Med študijem je na pariško univerzo privabil tudi več slovenskih in hrvaških študentov. Najprej je bil kanonik v Auxerru, nato pa do smrti kanonik spovednik v katedrali v Toursu v Franciji. Napisal je več teoloških del; med ohranjenimi rokopisi so nekateri napisani v slovenščini, podatki o Istri in Dalmaciji pa v glagolici in cirilici. Georgius de Sclavonia se je rodil v drugi polovici 14. stoletja v Brežicah.
—–
Po pisanju zgodovinarja Janeza Gregorja Dolničarja naj bi bil avtor kamnitih kipov Adama in Eve na pročelju leta 1484 sezidanega gotskega Rotovža v Ljubljani kipar JANEZ LIPEC. Rodil se je v začetku 15. stoletja, najverjetneje v Ljubljani. Bil je vodilni mojster kiparske delavnice, ki je v Ljubljani delovala od srede do konca 15. stoletja. Tej delavnici pripisujejo številne plastike na Gorenjskem, Dolenjskem in vse do Istre.
Ta rotovška kipa sta realistična poznogotska akta, motivno pa posnemata kipa “Prvih staršev”, ki ju je za Doževo palačo v Benetkah naredil kipar Rizzo. Eva velja tudi za prvo realistično kiparsko upodobitev gole ženske na Slovenskem. Ko sta Lipčeva Adam in Eva še stala pred Rotovžem, sta bila kar nekaj stoletij skoraj protokolarno povezana s prišleki v Ljubljano. Vsak popotnik, ki je prvič prišel v mesto, je namreč moral poljubiti Evin kip. Kipa zdaj stojita v »županski sobi« v Mestnem muzeju v Ljubljani.
—–
Publicist, urednik in javni delavec VATROSLAV GRILL se je rodil na današnji dan leta 1899 v Soteski pri Moravčah. Leta 1913 se je z družino izselil v Združene države Amerike. Leta 1918 je postal črkostavec pri časniku »Enakopravnost«, leto pozneje pa njegov urednik. Leta 1925 je diplomiral iz prava in se zaposlil pri javnem tožilstvu. Sodeloval je pri pevskem zboru Zarja ter bil igralec in režiser pri Dramskem društvu Ivana Cankarja. Uredil je dvajset letnikov Enakopravnosti, pet letnikov Napredka, dva letnika Nove dobe in en letnik strokovnega odvetniškega glasila. Vatroslav Grill je sodeloval tudi z Luisom Adamičem. Za vsestransko delo v prid domovini je leta 1974 dobil priznanje “Osvobodilne fronte slovenskega naroda”.
—–
Novinar, prevajalec in pesnik JOŽE ŠMIT se je rodil na današnji dan leta 1922 v Tlákah pri Rogatcu. Na dunajski univerzi je začel študirati gozdarstvo, vendar je bil mobiliziran in je ob zavezniški invaziji v Normandiji kot nemški vojak prišel v ujetništvo. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral književnost in slavistiko. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri Kmečkem glasu, nato pa je bil vrsto let lektor pri Mladinski knjigi in urednik otroškega lista Ciciban.
Prve pesmi je objavljal že pred drugo svetovno vojno, po njej izdal več pesniških zbirk, ob njegovi 80-letnici pa je izšla zbirka z izborom njegovih pesmi za odrasle. Jože Šmit je pisal tudi krajše zgodbe za otroke ter prevajal leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine; zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Katula. Za svoje delo je dobil Kajuhovo nagrado.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
GEORGIUS DE SCLAVONIA ali Jurij iz Brežic je študiral na Dunaju in v Parizu ter leta 1403 postal magister teologije. Med študijem je na pariško univerzo privabil tudi več slovenskih in hrvaških študentov. Najprej je bil kanonik v Auxerru, nato pa do smrti kanonik spovednik v katedrali v Toursu v Franciji. Napisal je več teoloških del; med ohranjenimi rokopisi so nekateri napisani v slovenščini, podatki o Istri in Dalmaciji pa v glagolici in cirilici. Georgius de Sclavonia se je rodil v drugi polovici 14. stoletja v Brežicah.
—–
Po pisanju zgodovinarja Janeza Gregorja Dolničarja naj bi bil avtor kamnitih kipov Adama in Eve na pročelju leta 1484 sezidanega gotskega Rotovža v Ljubljani kipar JANEZ LIPEC. Rodil se je v začetku 15. stoletja, najverjetneje v Ljubljani. Bil je vodilni mojster kiparske delavnice, ki je v Ljubljani delovala od srede do konca 15. stoletja. Tej delavnici pripisujejo številne plastike na Gorenjskem, Dolenjskem in vse do Istre.
Ta rotovška kipa sta realistična poznogotska akta, motivno pa posnemata kipa “Prvih staršev”, ki ju je za Doževo palačo v Benetkah naredil kipar Rizzo. Eva velja tudi za prvo realistično kiparsko upodobitev gole ženske na Slovenskem. Ko sta Lipčeva Adam in Eva še stala pred Rotovžem, sta bila kar nekaj stoletij skoraj protokolarno povezana s prišleki v Ljubljano. Vsak popotnik, ki je prvič prišel v mesto, je namreč moral poljubiti Evin kip. Kipa zdaj stojita v »županski sobi« v Mestnem muzeju v Ljubljani.
—–
Publicist, urednik in javni delavec VATROSLAV GRILL se je rodil na današnji dan leta 1899 v Soteski pri Moravčah. Leta 1913 se je z družino izselil v Združene države Amerike. Leta 1918 je postal črkostavec pri časniku »Enakopravnost«, leto pozneje pa njegov urednik. Leta 1925 je diplomiral iz prava in se zaposlil pri javnem tožilstvu. Sodeloval je pri pevskem zboru Zarja ter bil igralec in režiser pri Dramskem društvu Ivana Cankarja. Uredil je dvajset letnikov Enakopravnosti, pet letnikov Napredka, dva letnika Nove dobe in en letnik strokovnega odvetniškega glasila. Vatroslav Grill je sodeloval tudi z Luisom Adamičem. Za vsestransko delo v prid domovini je leta 1974 dobil priznanje “Osvobodilne fronte slovenskega naroda”.
—–
Novinar, prevajalec in pesnik JOŽE ŠMIT se je rodil na današnji dan leta 1922 v Tlákah pri Rogatcu. Na dunajski univerzi je začel študirati gozdarstvo, vendar je bil mobiliziran in je ob zavezniški invaziji v Normandiji kot nemški vojak prišel v ujetništvo. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral književnost in slavistiko. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri Kmečkem glasu, nato pa je bil vrsto let lektor pri Mladinski knjigi in urednik otroškega lista Ciciban.
Prve pesmi je objavljal že pred drugo svetovno vojno, po njej izdal več pesniških zbirk, ob njegovi 80-letnici pa je izšla zbirka z izborom njegovih pesmi za odrasle. Jože Šmit je pisal tudi krajše zgodbe za otroke ter prevajal leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine; zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Katula. Za svoje delo je dobil Kajuhovo nagrado.
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov