Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

20.02.2017


Skladatelj in dirigent ZVONIMIR CIGLIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu v Italiji, takoj po njej pa ga je povojna oblast zaprla, češ da je kršil kulturni molk. Kompozicijo in dirigiranje je študiral na akademiji za glasbo v Ljubljani in leta 1948 diplomiral. Tega leta je že dobil nagrado prezidija ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za “Simfonijo appassionato”, posvečeno vsem, ki so žrtvovali življenja za svobodo svojega ljudstva.
Po izpopolnjevanju v Salzburgu in Parizu je bil dirigent v sarajevski operi, nato pa direktor Mestne filharmonije in glasbene šole v Subotici. V tistem času je kot dejanje upora po prestanih režimskih zaporih napisal simfonično koreografsko pesnitev “Obrežje plesalk”. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja se je vrnil v Ljubljano in na srednji glasbeni šoli ter pedagoški akademiji poučeval kompozicijske predmete.
Večji del Cigličevega glasbenega ustvarjanja je obsegala ekstatična umetnost, glasba velikih melodičnih lokov in stopnjevanj, ki pa je upoštevala tradicijo. Ob orkestralnih delih je pisal še komorne, klavirske in zborovske skladbe ter samospeve. Zvonimir Ciglič je leta 1987 prejel častni doktorat iz glasbe “Mednarodne univerzitetne ustanove Marquisa Guiseppa Scicluna” ter leta 2003 Župančičevo nagrado za življenjsko delo.

ALEKSANDER KOSTNAPFEL je diplomiral in leta 1974 doktoriral na fakulteti za strojništvo v Ljubljani, desetletje pozneje pa je postal redni profesor za splošno strojništvo, transportne naprave in stroje v lesni industriji na biotehniški fakulteti. Mednarodno se je uveljavil z inovacijami: med drugim je skonstruiral žični žerjav, sklopko enovrvne krožne žičnice, nakladalnik za hlodovino, merilnik osnih sil v vrveh (Kostnapflov silomer), lâhko smučarsko vlečnico in leta 1959 sedežnico na Krvavec; ta je bila tedaj najdaljša enovrvna žičnica z avtomatskim vklapljanjem na svetu.
Bil je tudi izvedenec Organizacije za prehrano in kmetijstvo FAO za transport lesa na hribovitih območjih. Za svoje delo je Aleksander Kostnapfel prejel Kidričevo nagrado za patente. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Februarja leta 1944 je bilo na osvobojenem ozemlju ustanovljeno Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju. Z rednimi predstavami je začelo na današnji dan leta istega leta (torej pred 73-imi leti), ko je uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Poleg te drame in propagandnih enodejank so bili pozneje na sporedu še Borovi “Raztrganci” in “Težka ura”, Linhartova “Županova Micka”, “Sumljiva oseba” Branislava Nušića ter enodejanki “Medved” in “Snubač” Antona Pavloviča Čehova.
Poseben dogodek je bila uprizoritev Molièrove komedije “Namišljeni bolnik” novembra leta 1944; njena posebnost so bili živobarvni kostumi, sešiti iz svile zavezniških padal. Spomladi leta 1945 je ansambel gostoval v osvobojeni Dalmaciji, pa tudi v Ljubljani. Po osvoboditvi so bili člani partizanskega Slovenskega narodnega gledališča dodeljeni ansamblom obnovljenih gledališč v Ljubljani, Mariboru in Celju.


Na današnji dan

6245 epizod

Na današnji dan

6245 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

20.02.2017


Skladatelj in dirigent ZVONIMIR CIGLIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu v Italiji, takoj po njej pa ga je povojna oblast zaprla, češ da je kršil kulturni molk. Kompozicijo in dirigiranje je študiral na akademiji za glasbo v Ljubljani in leta 1948 diplomiral. Tega leta je že dobil nagrado prezidija ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za “Simfonijo appassionato”, posvečeno vsem, ki so žrtvovali življenja za svobodo svojega ljudstva.
Po izpopolnjevanju v Salzburgu in Parizu je bil dirigent v sarajevski operi, nato pa direktor Mestne filharmonije in glasbene šole v Subotici. V tistem času je kot dejanje upora po prestanih režimskih zaporih napisal simfonično koreografsko pesnitev “Obrežje plesalk”. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja se je vrnil v Ljubljano in na srednji glasbeni šoli ter pedagoški akademiji poučeval kompozicijske predmete.
Večji del Cigličevega glasbenega ustvarjanja je obsegala ekstatična umetnost, glasba velikih melodičnih lokov in stopnjevanj, ki pa je upoštevala tradicijo. Ob orkestralnih delih je pisal še komorne, klavirske in zborovske skladbe ter samospeve. Zvonimir Ciglič je leta 1987 prejel častni doktorat iz glasbe “Mednarodne univerzitetne ustanove Marquisa Guiseppa Scicluna” ter leta 2003 Župančičevo nagrado za življenjsko delo.

ALEKSANDER KOSTNAPFEL je diplomiral in leta 1974 doktoriral na fakulteti za strojništvo v Ljubljani, desetletje pozneje pa je postal redni profesor za splošno strojništvo, transportne naprave in stroje v lesni industriji na biotehniški fakulteti. Mednarodno se je uveljavil z inovacijami: med drugim je skonstruiral žični žerjav, sklopko enovrvne krožne žičnice, nakladalnik za hlodovino, merilnik osnih sil v vrveh (Kostnapflov silomer), lâhko smučarsko vlečnico in leta 1959 sedežnico na Krvavec; ta je bila tedaj najdaljša enovrvna žičnica z avtomatskim vklapljanjem na svetu.
Bil je tudi izvedenec Organizacije za prehrano in kmetijstvo FAO za transport lesa na hribovitih območjih. Za svoje delo je Aleksander Kostnapfel prejel Kidričevo nagrado za patente. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Februarja leta 1944 je bilo na osvobojenem ozemlju ustanovljeno Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju. Z rednimi predstavami je začelo na današnji dan leta istega leta (torej pred 73-imi leti), ko je uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Poleg te drame in propagandnih enodejank so bili pozneje na sporedu še Borovi “Raztrganci” in “Težka ura”, Linhartova “Županova Micka”, “Sumljiva oseba” Branislava Nušića ter enodejanki “Medved” in “Snubač” Antona Pavloviča Čehova.
Poseben dogodek je bila uprizoritev Molièrove komedije “Namišljeni bolnik” novembra leta 1944; njena posebnost so bili živobarvni kostumi, sešiti iz svile zavezniških padal. Spomladi leta 1945 je ansambel gostoval v osvobojeni Dalmaciji, pa tudi v Ljubljani. Po osvoboditvi so bili člani partizanskega Slovenskega narodnega gledališča dodeljeni ansamblom obnovljenih gledališč v Ljubljani, Mariboru in Celju.


05.03.2023

12. marec - štiri tisoč predstav gledališke igralke Berte Ukmar

Zdravnik in zaupnik ruskega carja Pionir klasične kitare pri nas Kantata Stara pravda *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.03.2023

11. marec - Janez Vajkard Auersperg, od diplomata v Haagu do izgnanca na Kranjskem

“Dalje kot sončni žarki spremlja ljubezen ljudstva Franca Jožefa in Elizabeto!” Operni umetnik iz Trsta Prva žrtev nacizma med slovenskimi duhovniki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.03.2023

10. marec -  duhovnik Izidor Završnik, po lastni volji v smrt namesto sojetnika

Koroški izgnanec v Slovenskih goricah Streli na demonstrante v Škednju pri Trstu Leonora iz Piranskega zaliva


05.03.2023

9. marec - Jože Pučnik v boju za demokratične ideje že v gimnazijskem času

Oblast s sankcijami zoper kritike Škofovstvo v znamenju vojne in delitev Socialni realist in upornik proti nacizmu


26.03.2023

29. marec

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


05.03.2023

8.marec - mednarodni praznik žena

Prvo smučarsko tekmovanje Ko je italijansko osebno ime postalo obvezno Sestre usmiljenke v slovenskih bolnišnicah nezaželene, v srbskih in makedonskih dobrodošle


05.03.2023

7. marec - Helidon, prva slovenska znamka gramofonskih plošč

Duhovni in gospodarski povezovalec beneških Slovencev Naš mednarodno uveljavljeni montanist Ustavi amandmaji spreminjajo Slovenijo


06.03.2023

6. marec - Uroš Žun (1903 - 1977) "pravičnik med narodi" iz Radovljice

Pesnik – častni občan Ljubljane Umetnik iz Pirana Poročilo o zatiranju verskega življenja na Primorskem


26.02.2023

5. marec - Berta Ambrož z "Brez besed" na Evroviziji

Krško dobi mestne pravice Inovator v kemijski industrij Slovenski religiozni ekspresionizem


26.02.2023

4. marec - Franc Potočnik (1903 -1984) mornariški častnik, obveščevalec in publicist

Denarništvo in gospodarstvo Krasa Smisel življenja: postati res dober človek Osupljivo odkritje v Kamniku *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.02.2023

3. marec - ko se je ohladilo na - 17,7 stopinje Celzija

Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del 126 let življenja mestnega kina na Ptuju O zgodovini telesne kulture na Slovenskem


26.02.2023

2. marec - Joža Lovrenčič, pesnik, potisnjen v bedo in pozabo

Temelji poklicnega baleta v Ljubljani Filmski snemalec in direktor fotografije Arheologinja in izkopavanje rimske nekropole v Šempetru pri Celju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


26.03.2023

31. marec

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.


26.02.2023

1. marec - vod za posebne naloge slovenske milice

Cerkveni in posvetni skladatelj V gledališču, filmu in radijskih igrah Jubilej Zveze prijateljev mladine Slovenije


26.02.2023

28. februar - Dolomitska izjava in prevlada Komunistične partije

Prvi slovenski roman in njegov britanski vzor Klub slovenskih umetnikov Sava razstavljal na Dunaju Avtorica vrhunskih slovenskih knjižnih ilustracij prejšnjega stoletja


26.02.2023

27. februar - 130 let od ustanovitev Slovenskega planinskega društva

Umetnost na Kranjskem od renesanse naprej Atletinja rekorderka Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah


17.02.2023

26. februar - Jože Tisnikar, umetnik temnega modernizma

Pobudnik Zdravniškega vestnika Zapisan časnikarstvu na Primorskem Obujena in prepovedana časopisna satira *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

25. februar - župan Gradca iz Lenarta v Slovenskih goricah

Projektant klavž na Idrijci Koroški botanik in rastlina iz grba Namibije Pred sodišče zaradi širjenja knjig družbe svetega Mohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

24. februar - »141 metrov! Svetovni rekord, Jože Šlibar, Jugoslavija!«

Pesmarice za osnovne in meščanske šole V petnajst jezikov prevedeni roman Preučevalka slovenskih narečij *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.02.2023

23. februar - agronom Josip Zidanšek in delo na področju reje živali

Naravni zdravilni zavod za heliohidroterapijsko zdravljenje Sonetni venec prvič med bralci Red škrlatnega srca za marinca iz Krayna v Pensilvaniji


Stran 30 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov