Skladatelj in dirigent ZVONIMIR CIGLIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu v Italiji, takoj po njej pa ga je povojna oblast zaprla, češ da je kršil kulturni molk. Kompozicijo in dirigiranje je študiral na akademiji za glasbo v Ljubljani in leta 1948 diplomiral. Tega leta je že dobil nagrado prezidija ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za “Simfonijo appassionato”, posvečeno vsem, ki so žrtvovali življenja za svobodo svojega ljudstva.
Po izpopolnjevanju v Salzburgu in Parizu je bil dirigent v sarajevski operi, nato pa direktor Mestne filharmonije in glasbene šole v Subotici. V tistem času je kot dejanje upora po prestanih režimskih zaporih napisal simfonično koreografsko pesnitev “Obrežje plesalk”. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja se je vrnil v Ljubljano in na srednji glasbeni šoli ter pedagoški akademiji poučeval kompozicijske predmete.
Večji del Cigličevega glasbenega ustvarjanja je obsegala ekstatična umetnost, glasba velikih melodičnih lokov in stopnjevanj, ki pa je upoštevala tradicijo. Ob orkestralnih delih je pisal še komorne, klavirske in zborovske skladbe ter samospeve. Zvonimir Ciglič je leta 1987 prejel častni doktorat iz glasbe “Mednarodne univerzitetne ustanove Marquisa Guiseppa Scicluna” ter leta 2003 Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
—
ALEKSANDER KOSTNAPFEL je diplomiral in leta 1974 doktoriral na fakulteti za strojništvo v Ljubljani, desetletje pozneje pa je postal redni profesor za splošno strojništvo, transportne naprave in stroje v lesni industriji na biotehniški fakulteti. Mednarodno se je uveljavil z inovacijami: med drugim je skonstruiral žični žerjav, sklopko enovrvne krožne žičnice, nakladalnik za hlodovino, merilnik osnih sil v vrveh (Kostnapflov silomer), lâhko smučarsko vlečnico in leta 1959 sedežnico na Krvavec; ta je bila tedaj najdaljša enovrvna žičnica z avtomatskim vklapljanjem na svetu.
Bil je tudi izvedenec Organizacije za prehrano in kmetijstvo FAO za transport lesa na hribovitih območjih. Za svoje delo je Aleksander Kostnapfel prejel Kidričevo nagrado za patente. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
—–
Februarja leta 1944 je bilo na osvobojenem ozemlju ustanovljeno Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju. Z rednimi predstavami je začelo na današnji dan leta istega leta (torej pred 73-imi leti), ko je uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Poleg te drame in propagandnih enodejank so bili pozneje na sporedu še Borovi “Raztrganci” in “Težka ura”, Linhartova “Županova Micka”, “Sumljiva oseba” Branislava Nušića ter enodejanki “Medved” in “Snubač” Antona Pavloviča Čehova.
Poseben dogodek je bila uprizoritev Molièrove komedije “Namišljeni bolnik” novembra leta 1944; njena posebnost so bili živobarvni kostumi, sešiti iz svile zavezniških padal. Spomladi leta 1945 je ansambel gostoval v osvobojeni Dalmaciji, pa tudi v Ljubljani. Po osvoboditvi so bili člani partizanskega Slovenskega narodnega gledališča dodeljeni ansamblom obnovljenih gledališč v Ljubljani, Mariboru in Celju.