Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Slikar in grafik STANE CUDERMAN je študiral na akademijah v Zagrebu in Pragi. Imel je veliko tehnično znanje, znan je bil zlasti po slikanju svetlo-temnih kontrastov, bil pa je tudi mojster kompozicije in dekorativnih učinkov. Njegova zgodnja dela, zlasti grafike, kažejo ekspresionistične značilnosti, sicer pa je slikal realistično in s čustvenimi poudarki, motive pa bogatil s simboličnimi in alegoričnimi detajli. V olju je slikal portrete in žanrske, alegorične ter religiozne prizore. Leta 1938 je s freskami okrasil frančiškansko cerkev v rojstnem Kamniku. Stane Cuderman se je rodil na današnji dan leta 1895 v Kamniku.
—–
Pesnica in publicistka ERNA MUSER je leta 1935 diplomirala iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je tajnica pri Jugoslovanski ženski zvezi in ilegalna upravnica revije Mlada pota. Kot domača učiteljica je poučevala v Celju in v Vojvodini, pred začetkom druge svetovne vojne pa je bila profesorica v Murski Soboti. Leta 1942 so jo kot aktivistko Osvobodilne fronte aretirale italijanske oblasti, ko pa je prišla iz zapora v Benetkah, so jo nemški okupatorji poslali v internacijo v Nemčijo.
Po vojni je delala pri Protifašistični fronti žensk, na učiteljišču in pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Pisala je o socialnih, pedagoških in literarnih vprašanjih, predvsem pa o boju žensk za enakopravnost. Napisala je tudi več spremnih besedil h knjižnim izdajam slovenskih pesnic in pisateljic, prevajala iz nemščine ter pripravljala različne šolske in literarne oddaje za radio in televizijo. Njena pred- in medvojna poezija je leta 1946 izšla v zbirki Vstal bo vihar. Erna Muser se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Po okupaciji aprila leta 1941 je nemški okupator svoj del zasedenega slovenskega ozemlja razdelil na dve začasni pokrajinski upravni enoti: v Spodnjo Štajersko s središčem v Mariboru ter v zasedena območja Koroške in Kranjske s središčem na Bledu ter imenoval vodji njunih civilnih uprav, ki sta bila neposredno podrejena Hitlerju, vodji nemškega rajha. Ta je na današnji dan tistega leta Maribor tudi obiskal in ukazal: “Naredite mi to deželo spet nemško!”, kot da bi ozemlje, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Jugoslaviji, sploh kdaj bilo nemško.
Začel se je nacistični raznarodovalni program ponemčevanja v vrtcih, šolah in mladinskih orgnizacijah, razpustili so slovenska društva in stranke, odstranili javne napise v slovenščini in ponemčevali krajevna imena. Narodno zavedne Slovence so začeli tudi izseljevarti, sprva v Neodvisno državo Hrvatsko in v Srbijo, pozneje pa tudi v Nemčijo, v njihove domove in na posestva pa so naseljevali Nemce. Ta kolonizacija pa ni v popolnosti uresničila njihovih načrtov, saj jim je na celotno zasedeno slovensko ozemlje uspelo pripeljati le približno 20.000 Nemcev.
6276 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Slikar in grafik STANE CUDERMAN je študiral na akademijah v Zagrebu in Pragi. Imel je veliko tehnično znanje, znan je bil zlasti po slikanju svetlo-temnih kontrastov, bil pa je tudi mojster kompozicije in dekorativnih učinkov. Njegova zgodnja dela, zlasti grafike, kažejo ekspresionistične značilnosti, sicer pa je slikal realistično in s čustvenimi poudarki, motive pa bogatil s simboličnimi in alegoričnimi detajli. V olju je slikal portrete in žanrske, alegorične ter religiozne prizore. Leta 1938 je s freskami okrasil frančiškansko cerkev v rojstnem Kamniku. Stane Cuderman se je rodil na današnji dan leta 1895 v Kamniku.
—–
Pesnica in publicistka ERNA MUSER je leta 1935 diplomirala iz slavistike na ljubljanski filozofski fakulteti. Bila je tajnica pri Jugoslovanski ženski zvezi in ilegalna upravnica revije Mlada pota. Kot domača učiteljica je poučevala v Celju in v Vojvodini, pred začetkom druge svetovne vojne pa je bila profesorica v Murski Soboti. Leta 1942 so jo kot aktivistko Osvobodilne fronte aretirale italijanske oblasti, ko pa je prišla iz zapora v Benetkah, so jo nemški okupatorji poslali v internacijo v Nemčijo.
Po vojni je delala pri Protifašistični fronti žensk, na učiteljišču in pri Inštitutu za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. Pisala je o socialnih, pedagoških in literarnih vprašanjih, predvsem pa o boju žensk za enakopravnost. Napisala je tudi več spremnih besedil h knjižnim izdajam slovenskih pesnic in pisateljic, prevajala iz nemščine ter pripravljala različne šolske in literarne oddaje za radio in televizijo. Njena pred- in medvojna poezija je leta 1946 izšla v zbirki Vstal bo vihar. Erna Muser se je rodila na današnji dan leta 1912 v Trstu.
—–
Po okupaciji aprila leta 1941 je nemški okupator svoj del zasedenega slovenskega ozemlja razdelil na dve začasni pokrajinski upravni enoti: v Spodnjo Štajersko s središčem v Mariboru ter v zasedena območja Koroške in Kranjske s središčem na Bledu ter imenoval vodji njunih civilnih uprav, ki sta bila neposredno podrejena Hitlerju, vodji nemškega rajha. Ta je na današnji dan tistega leta Maribor tudi obiskal in ukazal: “Naredite mi to deželo spet nemško!”, kot da bi ozemlje, ki je po prvi svetovni vojni pripadlo Jugoslaviji, sploh kdaj bilo nemško.
Začel se je nacistični raznarodovalni program ponemčevanja v vrtcih, šolah in mladinskih orgnizacijah, razpustili so slovenska društva in stranke, odstranili javne napise v slovenščini in ponemčevali krajevna imena. Narodno zavedne Slovence so začeli tudi izseljevarti, sprva v Neodvisno državo Hrvatsko in v Srbijo, pozneje pa tudi v Nemčijo, v njihove domove in na posestva pa so naseljevali Nemce. Ta kolonizacija pa ni v popolnosti uresničila njihovih načrtov, saj jim je na celotno zasedeno slovensko ozemlje uspelo pripeljati le približno 20.000 Nemcev.
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov