Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 200 leti se je pri Svetem Tomažu nad Praprotnim v Selški dolini rodil sadjar, politik in nabožni pisatelj LOVRO PINTAR. Leta 1840 je bil posvečen v duhovnika in je odtlej kot kaplan služboval v različnih slovenskih krajih, kot župnik pa na Zalem Logu in na Breznici pri Žirovnici. Pisal je nabožne spise in molitvenike ter deloval na kulturnem in gospodarskem področju. Največ se je ukvarjal s sadjarstvom ter objavljal članke o gojenju sadnega drevja in škodljivcih. Leta 1863 je na kmetijski razstavi v Ljubljani prikazal več kot sto sadnih sort. Kot poslanec v državnem zboru se je Lovro Pintar zavzemal za reševanje gospodarskih vprašanj ter vprašanj šolstva in zakonodaje.
—–
Stavbenik VILJEM TREO je kot tehnični vodja »Kranjske stavbinske družbe« in pozneje kot samostojni gradbenik proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja po tujih in svojih načrtih gradil številna javna in zasebna poslopja, še zdaj značilna za podobo Ljubljane. Med temi so Deželni, zdaj Narodni muzej, vojašnica na Taboru, Realka v Vegovi ulici, vse stavbe na južni strani Cankarjeve ceste ter v Beethovnovi, Župančičevi in Tomšičevi ulici, hotel Union in Ljudska posojilnica na Miklošičevi cesti. Viljem Treo se je rodil na današnji dan leta 1845 v Ljubljani.
——
Zdravnik LOJZE SIMONITI je leta 1927 diplomiral na medicinski fakulteti v Bologni, pozneje pa opravil še specializacijo iz pljučnih bolezni na Golniku ter iz interne medicine v Ljubljani. Do začetka druge svetovne vojne je bil predstojnik internega oddelka in ravnatelj bolnišnice Slovenj Gradec. Med vojno je bil konfiniran v Wroclavu v Šleziji, po njej pa se je vrnil na čelo slovenjgraške bolnišnice. Kot pulmolog se je posvečal boju proti tuberkulozi in vodil tovrstne dispanzerje na Koroškem in v Trbovljah. Lojze Simoniti se je rodil na današnji dan leta 1901 v Biljáni v Goriških Brdih.
—–
Baletna plesalka, pedagoginja, koreografinja in televizijska režiserka MAJNA SEVNIK se je rodila na današnji dan leta 1932 v Novem mestu. Po končani Srednji baletni šoli v Ljubljani se je izpopolnjevala v Parizu. V Operi in baletu Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je začela nastopati v baletnem zboru, leta 1955 pa je postala solistka in prevzemala predvsem lirične vloge. V letih od 1961 do 83 je na ljubljanski televiziji koreografirala temu mediju prilagojene balete, med katerimi je dajala prednost slovenskim skladateljem, ter plesne vložke v glasbeno-zabavnih in otroških oddajah. Z režiserjem Mirčem Kragljem velja za utemeljiteljico plesnega filma na Slovenskem. Majna Sevnik je za svoje delo prejela red dela s srebrnim vencem, častni znak svobode Republike Slovenije in Župančičevo nagrado za življejsko delo.
—–
Sindikalni voditelj in politik FRANCE TOMŠIČ je leta 1963 diplomiral na fakulteti za strojništvo v Ljubljani in nato delal na Inštitutu Jurij Vega. Leta 1966 je odšel v Zvezno republiko Nemčijo in tam sodeloval s socialdemokrati. Po desetih letih se je vrnil, se zaposlil v ljubljanskem Litostroju in sodeloval v Zvezi sindikatov Slovenije. Decembra leta 1987 je vodil odmevno stavko litostrojskih delavcev, ki je dala pobudo za ustanovitev neodvisnih sindikatov in socialnodemokratske stranke.
Dve leti pozneje je postal prvi predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice današnje Slovenske demokratske stranke, in predsednik Neodvisnosti – Konfederacije novih sindikatov Slovenije. Leta 1990 je bil izvoljen za poslanca družbenopolitičnega zbora Republike Slovenije, za dosežke na področju demokratizacije pa ga je mesto Kamnik posmrtno imenovalo za častnega člana. France Tomšič se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v Šmarci.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 200 leti se je pri Svetem Tomažu nad Praprotnim v Selški dolini rodil sadjar, politik in nabožni pisatelj LOVRO PINTAR. Leta 1840 je bil posvečen v duhovnika in je odtlej kot kaplan služboval v različnih slovenskih krajih, kot župnik pa na Zalem Logu in na Breznici pri Žirovnici. Pisal je nabožne spise in molitvenike ter deloval na kulturnem in gospodarskem področju. Največ se je ukvarjal s sadjarstvom ter objavljal članke o gojenju sadnega drevja in škodljivcih. Leta 1863 je na kmetijski razstavi v Ljubljani prikazal več kot sto sadnih sort. Kot poslanec v državnem zboru se je Lovro Pintar zavzemal za reševanje gospodarskih vprašanj ter vprašanj šolstva in zakonodaje.
—–
Stavbenik VILJEM TREO je kot tehnični vodja »Kranjske stavbinske družbe« in pozneje kot samostojni gradbenik proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja po tujih in svojih načrtih gradil številna javna in zasebna poslopja, še zdaj značilna za podobo Ljubljane. Med temi so Deželni, zdaj Narodni muzej, vojašnica na Taboru, Realka v Vegovi ulici, vse stavbe na južni strani Cankarjeve ceste ter v Beethovnovi, Župančičevi in Tomšičevi ulici, hotel Union in Ljudska posojilnica na Miklošičevi cesti. Viljem Treo se je rodil na današnji dan leta 1845 v Ljubljani.
——
Zdravnik LOJZE SIMONITI je leta 1927 diplomiral na medicinski fakulteti v Bologni, pozneje pa opravil še specializacijo iz pljučnih bolezni na Golniku ter iz interne medicine v Ljubljani. Do začetka druge svetovne vojne je bil predstojnik internega oddelka in ravnatelj bolnišnice Slovenj Gradec. Med vojno je bil konfiniran v Wroclavu v Šleziji, po njej pa se je vrnil na čelo slovenjgraške bolnišnice. Kot pulmolog se je posvečal boju proti tuberkulozi in vodil tovrstne dispanzerje na Koroškem in v Trbovljah. Lojze Simoniti se je rodil na današnji dan leta 1901 v Biljáni v Goriških Brdih.
—–
Baletna plesalka, pedagoginja, koreografinja in televizijska režiserka MAJNA SEVNIK se je rodila na današnji dan leta 1932 v Novem mestu. Po končani Srednji baletni šoli v Ljubljani se je izpopolnjevala v Parizu. V Operi in baletu Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je začela nastopati v baletnem zboru, leta 1955 pa je postala solistka in prevzemala predvsem lirične vloge. V letih od 1961 do 83 je na ljubljanski televiziji koreografirala temu mediju prilagojene balete, med katerimi je dajala prednost slovenskim skladateljem, ter plesne vložke v glasbeno-zabavnih in otroških oddajah. Z režiserjem Mirčem Kragljem velja za utemeljiteljico plesnega filma na Slovenskem. Majna Sevnik je za svoje delo prejela red dela s srebrnim vencem, častni znak svobode Republike Slovenije in Župančičevo nagrado za življejsko delo.
—–
Sindikalni voditelj in politik FRANCE TOMŠIČ je leta 1963 diplomiral na fakulteti za strojništvo v Ljubljani in nato delal na Inštitutu Jurij Vega. Leta 1966 je odšel v Zvezno republiko Nemčijo in tam sodeloval s socialdemokrati. Po desetih letih se je vrnil, se zaposlil v ljubljanskem Litostroju in sodeloval v Zvezi sindikatov Slovenije. Decembra leta 1987 je vodil odmevno stavko litostrojskih delavcev, ki je dala pobudo za ustanovitev neodvisnih sindikatov in socialnodemokratske stranke.
Dve leti pozneje je postal prvi predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice današnje Slovenske demokratske stranke, in predsednik Neodvisnosti – Konfederacije novih sindikatov Slovenije. Leta 1990 je bil izvoljen za poslanca družbenopolitičnega zbora Republike Slovenije, za dosežke na področju demokratizacije pa ga je mesto Kamnik posmrtno imenovalo za častnega člana. France Tomšič se je rodil na današnji dan pred 80-imi leti v Šmarci.
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Neveljaven email naslov