Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V gorenjski vasi Ljubno se je na današnji dan leta 1803 rodil slikar MIHAEL STROJ. Ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu je bil naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, nato celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je mondeni portretist, kot so pozneje postali fotografi.
Za naročnike je imel tudi že vnaprej pripravljenih nekaj vzorcev (elegantno svileno ali žametno obleko ali razkošno ozadje), pustil je samo prostor za glavo in včasih še za roke. Na to osnovo je naslikal portretirančevo glavo in sliko dopolnil z mojstrsko narisanim družinskim nakitom. Zato je nekaj portretov Mihaela Stroja malce protislovnih: na elegantnem belem labodjem vratu je na primer zdrava, rdečelična glava ljubljanske trgovke.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Novi Štifti pri Gornjem Gradu rodil pesnik in pisatelj SLAVKO SAVINŠEK. Kot pravnik je delal v Kamniku, Nišu in Beogradu. Leta 1942 so ga Nemci zaradi protiagitacije zaprli in v zaporih na Banjici pri Beogradu ustrelili. Pisati je začel že kot gimnazijec. Njegov prvi roman “Utopljenec v krvi” – nastal je na soški fronti – se je izgubil. Slavko Savinšek je znan predvsem kot pisec otroških pesmi – zbrane so v zbirki “Poredni smeh” – ter povesti iz kmečkega življenja
—–
Na današnji dan leta 1920 se je v Slovenj Gradcu rodil pisatelj in strokovnjak za narodnostna vprašanja DRAGO DRUŠKOVIČ. Na začetku druge svetovne vojne je bil izgnan v Srbijo, vendar se je kmalu pridružil partizanom na Koroškem. Februarja leta 1945 je po naključju preživel tragedijo osmih soborcev pod Arihovo pečjo na avstrijski strani Karavank; od tod tudi njegov pisateljski psevdonim Rok Arih. Po koncu vojne je še nekaj let deloval na Koroškem kot prosvetni aktivist in vodja konzularnega predstavništva. Leta 1956 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti, delal na oddelku za zamejstvo pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, nato pa je petnajst let vodil Inštitut za narodnostna vprašanja. V tem obdobju je bil tudi glavni urednik revije »Naši razgledi«.
V svojem raziskovalnem delu je primerjalno preučeval sisteme zaščite narodnostnih manjšin, posebno še položaj koroških Slovencev. V njegovih literarnih delih – novelah in črticah o ogroženosti ter osvobodilnem boju Slovencev na avstrijskem Koroškem – se pojavljajo izrazite meditativne prvine in simbolike, pozneje pa osebna refleksivnost, ki še močneje prebija okvire realizma. Drago Druškovič – Rok Arih je tudi uredil Zbrano delo Prežihovega Voranca in leta 2005 izdal še zaključno monografijo o njem.
—–
MARJAN POGAČNIK je leta 1947 diplomiral iz umetnostne zgodovine, dve leti pozneje iz slikarstva, leta 1951 pa je na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal še specialko. Bil je sopotnik ljubljanske grafične šole, ustvarjal pa je predvsem v tehnikah suhe igle, gravure in jedkanice. Sprva se je motivno navezoval na domačijsko tematiko, pozneje postajajo njegovi liki in znamenja vse bolj stilizirani, meditativno razpoloženje pa stopnjuje pretanjen kolorit. Vse več izraznosti je namenjal barvi, predvsem svetli barvni skali, ki ji je prilagajal igro reliefnih oblik.
Za profesorsko delo ter za izjemen in bogat grafični opus je Pogačnik med drugim prejel Jakopičevo in Prešernovo nagrado ter srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Leta 2001 sta z ženo Bogomilo Avčin Pogačnik Narodni galeriji v Ljubljani darovala umetnikov grafični opus in dobila častna naziva »zlati mecen umetnosti«. Marjan Pogačnik se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V gorenjski vasi Ljubno se je na današnji dan leta 1803 rodil slikar MIHAEL STROJ. Ob Matevžu Langusu in Jožefu Tomincu je bil naš tretji bidermajerski portretist. Po študiju na dunajski akademiji se je izpopolnjeval v Benetkah in Rimu, nato celih 13 let živel in deloval v Zagrebu, leta 1842 pa se je vrnil v Ljubljano. V svojih delih je zapustil pravo galerijo likov, od mladih huzarskih častnikov do portretov Stanka Vraza, Luize Pesjakove in znanih zagrebških veljakov. Bil je mondeni portretist, kot so pozneje postali fotografi.
Za naročnike je imel tudi že vnaprej pripravljenih nekaj vzorcev (elegantno svileno ali žametno obleko ali razkošno ozadje), pustil je samo prostor za glavo in včasih še za roke. Na to osnovo je naslikal portretirančevo glavo in sliko dopolnil z mojstrsko narisanim družinskim nakitom. Zato je nekaj portretov Mihaela Stroja malce protislovnih: na elegantnem belem labodjem vratu je na primer zdrava, rdečelična glava ljubljanske trgovke.
—–
Na današnji dan pred 120-imi leti se je v Novi Štifti pri Gornjem Gradu rodil pesnik in pisatelj SLAVKO SAVINŠEK. Kot pravnik je delal v Kamniku, Nišu in Beogradu. Leta 1942 so ga Nemci zaradi protiagitacije zaprli in v zaporih na Banjici pri Beogradu ustrelili. Pisati je začel že kot gimnazijec. Njegov prvi roman “Utopljenec v krvi” – nastal je na soški fronti – se je izgubil. Slavko Savinšek je znan predvsem kot pisec otroških pesmi – zbrane so v zbirki “Poredni smeh” – ter povesti iz kmečkega življenja
—–
Na današnji dan leta 1920 se je v Slovenj Gradcu rodil pisatelj in strokovnjak za narodnostna vprašanja DRAGO DRUŠKOVIČ. Na začetku druge svetovne vojne je bil izgnan v Srbijo, vendar se je kmalu pridružil partizanom na Koroškem. Februarja leta 1945 je po naključju preživel tragedijo osmih soborcev pod Arihovo pečjo na avstrijski strani Karavank; od tod tudi njegov pisateljski psevdonim Rok Arih. Po koncu vojne je še nekaj let deloval na Koroškem kot prosvetni aktivist in vodja konzularnega predstavništva. Leta 1956 je na ljubljanski filozofski fakulteti diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti, delal na oddelku za zamejstvo pri Socialistični zvezi delovnega ljudstva Slovenije, nato pa je petnajst let vodil Inštitut za narodnostna vprašanja. V tem obdobju je bil tudi glavni urednik revije »Naši razgledi«.
V svojem raziskovalnem delu je primerjalno preučeval sisteme zaščite narodnostnih manjšin, posebno še položaj koroških Slovencev. V njegovih literarnih delih – novelah in črticah o ogroženosti ter osvobodilnem boju Slovencev na avstrijskem Koroškem – se pojavljajo izrazite meditativne prvine in simbolike, pozneje pa osebna refleksivnost, ki še močneje prebija okvire realizma. Drago Druškovič – Rok Arih je tudi uredil Zbrano delo Prežihovega Voranca in leta 2005 izdal še zaključno monografijo o njem.
—–
MARJAN POGAČNIK je leta 1947 diplomiral iz umetnostne zgodovine, dve leti pozneje iz slikarstva, leta 1951 pa je na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani končal še specialko. Bil je sopotnik ljubljanske grafične šole, ustvarjal pa je predvsem v tehnikah suhe igle, gravure in jedkanice. Sprva se je motivno navezoval na domačijsko tematiko, pozneje postajajo njegovi liki in znamenja vse bolj stilizirani, meditativno razpoloženje pa stopnjuje pretanjen kolorit. Vse več izraznosti je namenjal barvi, predvsem svetli barvni skali, ki ji je prilagajal igro reliefnih oblik.
Za profesorsko delo ter za izjemen in bogat grafični opus je Pogačnik med drugim prejel Jakopičevo in Prešernovo nagrado ter srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Leta 2001 sta z ženo Bogomilo Avčin Pogačnik Narodni galeriji v Ljubljani darovala umetnikov grafični opus in dobila častna naziva »zlati mecen umetnosti«. Marjan Pogačnik se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
Knjige, ki so Slovence naučile brati Igralkina neposrednost in mladostni čar Gospodarstvenik razvije največje gumarsko podjetje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zasluge za ljubljansko univerzo Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Začetnik astronomskega observatorija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Bukve za učenke porodničarstva" Vroče poletje leta 1916 ob Soči Zakon o mestnih občinah v nekdanji Dravski banovini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Satirik razjaril gospodo Sodobne geofizikalne metode Zadnji vojaki iz Slovenije zapuščajo Jugoslovansko armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt »malega nebotičnika« v Ljubljani »Zakon o vseučilišču Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev« Uspehi z diatonično harmoniko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi Slomškov namestnik na mariborskem škofijskem sedežu Osrednje ime naše predvojne statistike Ustanoviteljica otroškega oddelka klinike za bolezni ušes, nosu in grla v Ljubljani
Glasbenica in likovnica Partizansko letališče v Loški dolini Prvi povojni popis prebivalstva
Mariborčan v pomorski bitki pri otoku Vis «Ave, triumphator!« Zborovodja in zbiratelj rožanskih ljudskih pesmi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vrtovčeva spodbuda Prešernu Eden od pobudnikov Narodnega sveta koroških Slovencev Naš utemeljitelj družboslovne smeri antropologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Komponiral po Župančičevih Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada bo v treh mesecih zapustila Slovenijo
Doba čitalništva in prebujena narodna zavest Primorski prostovoljec v boju za meje Dve desetletji dirigent simfonikov naše RTV hiše *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najizrazitejši slovenski portretist svoje dobe Brigadni general z Mote pri Ljutomeru Operna primadona iz Trsta *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar, ki je ustvaril Prešernov spomenik v Ljubljani Utemeljitelj naše filmske publicistike Nosilec sodobne miselnosti in pristopa k alpinizmu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Metelčica – pozabljena slovenska pisava prve polovice 19. stoletja “O pregovorih in prilikah, še posebno slovenskih” Temeljni kamen za današnji Narodni in Prirodoslovni muzej Slovenije
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov