Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gozdarski strokovnjak MARTIN ČOKL je leta 1931 diplomiral na Kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu, nato pa delal pri banski upravi in Kmetijski zbornici v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v italijanskih in nemških taboriščih, nazadnje v Dachauu. Po letu 1948 je delal na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, pozneje pa postal izredni profesor za dendrometrijo (to je veda o merjenju višine in debeline dreves) na Biotehniški fakulteti. Izpopolnjeval in racionaliziral je metode za urejanje gozdov, meritve lesnih zalog in prirastke lesa ter proučeval dejavnike, ki vplivajo na gozdni donos.
Objavil je vrsto knjižnih del ter razprav in študij. Njegov Gozdarski priročnik je še po desetletjih glavni strokovni vir operativnim strokovnjakom. Patentiral je tudi vrsto gozdarskih merskih pripomóčkov in instrumentov (med drugim gozdarski polimeter in višinomer) ter zanje napisal natančna navodila. Bil je tudi urednik Gozdarskega vestnika. Za svoje delo je med drugim prejel odlikovanje srebrni red dela leta 1966, red republike z bronastim vencem ob upokojitvi leta 1979, ter najvišje naravoslovno priznanje – Jesenkovo nagrado za publikacijo »Merjenje gozdnih sestojev in njihovega potenciala«. Martin Čokl se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Zíbiki v okolici Šmarja pri Jelšah.
—–
JOŽEF KOŠIČ je bil prvi načrtni opisovalec ljudskega življenja na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1788 v Bogojini pri Murski Soboti, mašniško posvečenje pa je prejel 1811. leta. Pisal je o življenju in kulturi rojakov; zlasti o bivališčih, prehrani, noši, gospodarstvu, šegah, verovanju, šolah in slovstvu. Ob naslonitvi na Slomškova dela je napisal vzgojno knjigo za madžarske Slovence ter pripravil pregled madžarske in prekmurske zgodovine. Jožef Košič je priredil tudi več nabožnih knjig in prevedel madžarsko slovnico.
—–
Arhitekt in slikar BORIS KOBE se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Arhitekturo je študiral v Ljubljani, slikarstvo pa v Parizu. Nekaj časa je bil samostojni umetnik, nato pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do 1974 je bil profesor za prostoročno risanje in barvne študije na oddelku za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dobil je tudi Prešernovo nagrado. Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Plečnikovih del, po vojni pa je med drugim samostojno zasnoval most čez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju v Ljubljani ter sodeloval pri urejanju stare Ljubljane.
Pomemben je njegov delež pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem pomnikov narodnoosvobodilnega boja: na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dražgošah in Podljubelju. Kot slikar je Boris Kobe večinoma slikal krajine in tihožitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije.
—–
Zdravnik JANEZ FETICH je diplomiral v Ljubljani, se nato izpopolnjeval v Zagrebu, na Poljskem in v Švici in leta 1959 doktoriral. Pozneje je bil predstojnik Dermatovenerološke klinike v Ljubljani in redni profesor na medicinski fakulteti; v letih od 1967 do 69 je bil tudi njen dekan. Leta 1979 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je preučeval nekatere redkejše kožne bolezni, alergične medikamentozne izpuščaje, patogenezo aken in klasifikacijo malignih tumorjev kože. Več kot tri desetletja se je ukvarjal z epidemiologijo spolnih bolezni v Sloveniji in s socialnomedicinskimi vidiki spolno prenosljivih bolezni. Janez Fetich se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
“Slovenski krožek na Dunaju” – ustanovljen je bil na današnji dan pred 90-imi leti – je združeval številne na Dunaju živeče Slovence; v tistem obdobju jih je tam živelo kakih 30.000. Ob pomoči Jugoslovanske matice in Družbe svetih Cirila in Metoda so si člani uredili knjižnico, pripravljali dramske predstave, imeli pevski zbor in tamburaški orkester ter do leta 1935 slovensko nedeljsko šolo. Prirejali so pustovanja, plesne prireditve in proslave, na katerih so nastopali tudi na Dunaju delujoči slovenski umetniki. Krožek je imel podporo pri jugoslovanskem poslaništvu in pisarni Kongresa evropskih manjšin, ki jo je v letih od 1928 do 1939 na Dunaju vodil Josip Vilfan. “Slovenski krožek na Dunaju” je deloval do začetka druge svetovne vojne, po njej pa so njegovo izročilo nadaljevali “Dunajski krožek”, ustanovljen leta 1977, in druga združenja Slovencev, ki so živeli na Dunaju.
—–
Zaradi občutljivost za življenjske probleme in smisla za fino karikiranje in satiro je bil francoski režiser in igralec JACQUES TATI eden najpopularnejših avtorjev povojne filmske komedije. Med njegovimi najbolj znanimi filmi, v katerih je smešil nekatere plati francoskega malomeščanstva, sta tudi “Gospod Hulot na počitnicah” in “Moj stric”. Jacques Tati, s pravim imenom Jacques Tatischeff, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gozdarski strokovnjak MARTIN ČOKL je leta 1931 diplomiral na Kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu, nato pa delal pri banski upravi in Kmetijski zbornici v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v italijanskih in nemških taboriščih, nazadnje v Dachauu. Po letu 1948 je delal na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, pozneje pa postal izredni profesor za dendrometrijo (to je veda o merjenju višine in debeline dreves) na Biotehniški fakulteti. Izpopolnjeval in racionaliziral je metode za urejanje gozdov, meritve lesnih zalog in prirastke lesa ter proučeval dejavnike, ki vplivajo na gozdni donos.
Objavil je vrsto knjižnih del ter razprav in študij. Njegov Gozdarski priročnik je še po desetletjih glavni strokovni vir operativnim strokovnjakom. Patentiral je tudi vrsto gozdarskih merskih pripomóčkov in instrumentov (med drugim gozdarski polimeter in višinomer) ter zanje napisal natančna navodila. Bil je tudi urednik Gozdarskega vestnika. Za svoje delo je med drugim prejel odlikovanje srebrni red dela leta 1966, red republike z bronastim vencem ob upokojitvi leta 1979, ter najvišje naravoslovno priznanje – Jesenkovo nagrado za publikacijo »Merjenje gozdnih sestojev in njihovega potenciala«. Martin Čokl se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Zíbiki v okolici Šmarja pri Jelšah.
—–
JOŽEF KOŠIČ je bil prvi načrtni opisovalec ljudskega življenja na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1788 v Bogojini pri Murski Soboti, mašniško posvečenje pa je prejel 1811. leta. Pisal je o življenju in kulturi rojakov; zlasti o bivališčih, prehrani, noši, gospodarstvu, šegah, verovanju, šolah in slovstvu. Ob naslonitvi na Slomškova dela je napisal vzgojno knjigo za madžarske Slovence ter pripravil pregled madžarske in prekmurske zgodovine. Jožef Košič je priredil tudi več nabožnih knjig in prevedel madžarsko slovnico.
—–
Arhitekt in slikar BORIS KOBE se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Arhitekturo je študiral v Ljubljani, slikarstvo pa v Parizu. Nekaj časa je bil samostojni umetnik, nato pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do 1974 je bil profesor za prostoročno risanje in barvne študije na oddelku za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dobil je tudi Prešernovo nagrado. Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Plečnikovih del, po vojni pa je med drugim samostojno zasnoval most čez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju v Ljubljani ter sodeloval pri urejanju stare Ljubljane.
Pomemben je njegov delež pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem pomnikov narodnoosvobodilnega boja: na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dražgošah in Podljubelju. Kot slikar je Boris Kobe večinoma slikal krajine in tihožitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije.
—–
Zdravnik JANEZ FETICH je diplomiral v Ljubljani, se nato izpopolnjeval v Zagrebu, na Poljskem in v Švici in leta 1959 doktoriral. Pozneje je bil predstojnik Dermatovenerološke klinike v Ljubljani in redni profesor na medicinski fakulteti; v letih od 1967 do 69 je bil tudi njen dekan. Leta 1979 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je preučeval nekatere redkejše kožne bolezni, alergične medikamentozne izpuščaje, patogenezo aken in klasifikacijo malignih tumorjev kože. Več kot tri desetletja se je ukvarjal z epidemiologijo spolnih bolezni v Sloveniji in s socialnomedicinskimi vidiki spolno prenosljivih bolezni. Janez Fetich se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
“Slovenski krožek na Dunaju” – ustanovljen je bil na današnji dan pred 90-imi leti – je združeval številne na Dunaju živeče Slovence; v tistem obdobju jih je tam živelo kakih 30.000. Ob pomoči Jugoslovanske matice in Družbe svetih Cirila in Metoda so si člani uredili knjižnico, pripravljali dramske predstave, imeli pevski zbor in tamburaški orkester ter do leta 1935 slovensko nedeljsko šolo. Prirejali so pustovanja, plesne prireditve in proslave, na katerih so nastopali tudi na Dunaju delujoči slovenski umetniki. Krožek je imel podporo pri jugoslovanskem poslaništvu in pisarni Kongresa evropskih manjšin, ki jo je v letih od 1928 do 1939 na Dunaju vodil Josip Vilfan. “Slovenski krožek na Dunaju” je deloval do začetka druge svetovne vojne, po njej pa so njegovo izročilo nadaljevali “Dunajski krožek”, ustanovljen leta 1977, in druga združenja Slovencev, ki so živeli na Dunaju.
—–
Zaradi občutljivost za življenjske probleme in smisla za fino karikiranje in satiro je bil francoski režiser in igralec JACQUES TATI eden najpopularnejših avtorjev povojne filmske komedije. Med njegovimi najbolj znanimi filmi, v katerih je smešil nekatere plati francoskega malomeščanstva, sta tudi “Gospod Hulot na počitnicah” in “Moj stric”. Jacques Tati, s pravim imenom Jacques Tatischeff, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja »1551« – glasilo za univerzitetna in javna vprašanja
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Metodik fizike
Romana z jugoslovansko politično idejo Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Pionir radijskih iger Glas Mojčine pesmi za prvi film o Kekcu Mariborski industrialec – rešitelj Judov
Volilni uspeh koroških Slovencev Pribočnik jugoslovanske kraljice Marije Projekti gradbenika in geomehanika
Temelji slovenske akademske laične filozofije Avantgardist novomeške pomladi Velenje postane mesto
Vzgojitelj klasičnih filologov Predanost gozdovom Blaženi škof Anton Martin Slomšek
Streli na protestnike v Ljubljani Ustanovitelj hranilništva na Slovenskem Začetki Narodne galerije
»Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat Vojaški uspeh pohorskih partizanov Alpinist Johannes Frischauf je bil po poklicu profesor matematike na graški univerzi, kot alpinist pa je od leta 1868 sistematično obiskoval in preučeval predvsem Savinjske Alpe. Leta 1873 je izdal gorski vodnik po Štajerskem, Kranjskem in Koroškem, ki ga je naslednje leto razširil še na Istro, Dalmacijo in Črno goro. Frischauf je tudi začetnik planinske organiziranosti na Hrvaškem, saj je leta 1874 v Ogulinu navdušil Budislava Budisavljevića, da je ustanovil Hrvatsko planinarsko društvo. Organiziral je tudi graditev planinskih koč na Korošici, Okrešlju – kjer se po njem imenuje Frischaufov dom - in nad Suhim dolom. Njegovo najboljše delo je obsežna knjiga o Savinjskih Alpah (»Die Sannthaler Alpen«), ki je izšla leta 1877. O slovenskih gorah je pisal tako v slovenskem kot v nemškem časopisju. Slovensko planinsko društvo ga je leta 1893 imenovalo za častnega člana. Ko je Jakob Aljaž podaril kupljeni vrh Triglava Slovenskemu planinskemu društvu, je Johannes Frischauf zapisal: »Sedaj Slovenci smejo biti ponosni na svoje planinske uspehe, ki so jih sami dosegli: Slovensko planinsko društvo ima v svoji posesti Triglav, da celo Savinjske Alpe: Slovenci naj krepko napredujejo, kakor so začeli in naj vedno težijo po najvišjem smotru«. Johannes Frischauf se je rodil leta 1837 na Dunaju. Pesnica in pisateljica Katka Zupančič je po končanem učiteljišču v Gorici poučevala v šoli notredamskih sester v Novem mestu ter več šolah v Beli krajini. Leta 1923 se je preselila v Chicago v Združenih državah Amerike in pisala v tamkajšnje slovensko časopisje, družinske koledarje in Cankarjev glasnik. Vodila je slovensko šolo in kot režiserka sodelovala v dramskem društvu. Med drugo svetovno vojno je bila članica Izvršnega odbora Slovensko-ameriškega narodnega sveta ter delovala v Slovenski sekciji jugoslovanskega pomožnega odbora. Kot pesnica je zajemala snov zlasti iz otroškega sveta in po večini pisala za šolsko mladino. Objavila je več kot tristo pesmi, približno 140 proznih besedil in pet dramskih del za otroke. V kratki prozi za odrasle je izpovedovala svoje socialistično prepričanje. Pisala je tudi proletarsko-propagandne in protivojne članke, bila prevajalka in sama ilustrirala svoja dela. Leta 1946 je v Chicagu izšla njena zbirka črtic in pesmi »Slike iz vsakdanjega življenja«. Katka Zupančič se je rodila leta 1889 v Kraljih pri Starem trgu ob Kolpi. 17. septembra 1890 se je v Zakójci nad Cerknim rodil, istega dne leta 1970 pa v Ljubljani umrl - pisatelj France Bevk. Šolal se je na učiteljišču v Gorici in Kopru. Najprej je bil učitelj, v prvi svetovni vojni je bil na vzhodni fronti, po letu 1918 je bil novinar, nato pa kulturni delavec, organizator ter predvsem pisatelj na Primorskem. *Posnetek Ker je bilo Bevkovo delovanje na vseh področjih izrazito narodnouporniško, je bil večkrat preganjan in zaprt. Leta 1943 je odšel v partizane, po osvoboditvi pa je sodeloval v političnem in kulturnem življenju v Ljubljani. Prvo in edino pesniško zbirko je France Bevk izdal leta 1921 v Gorici. V začetku svoje ustvarjalne poti je pisal drame, pozneje pa se je povsem posvetil pripovedništvu. V teh delih je ohranil veliko romantičnih prvin, predvsem v zgodovinskih romanih, ki posredno govorijo o nacionalnem zatiranju Slovencev pod italijansko oblastjo in fašističnim raznarodovalnim pritiskom. Takšna dela so Umirajoči bog Triglav, trilogija Znamenja na nebu in Človek proti človeku. O socialni in narodnostni stiski v slovenski Benečiji je pisal v romanu Kaplan Martin Čedermac; tega štejemo za enega najboljših slovenskih romanov. France Bevk je bil eden najplodovitejših slovenskih pisateljev, pomembno pa je tudi njegovo mladinsko leposlovje. Leta 1941 je del Pohorske partizanske čete napadel nemško policijsko posadko v lovski koči na Klopnem vrhu na Pohorju. Na nemški strani sta padla dva policista, eden je bil ranjen, Pohorska četa pa je imela enega padlega borca in enega ranjenca. Partizani so kočo zažgali, ranjenega nemškega policista pa v skladu z določili mednarodnega vojnega prava oskrbeli. Na nosilih in pokrit je pod bližnjo smreko pričakal jutranji prihod policistov iz Lovrenca na Pohorju. Humano ravnanje partizanov je osupnilo okupatorjevo poveljstvo v Mariboru. To je bil eden prvih oboroženih spopadov odporniškega gibanja z okupatorjem na Pohorju. Nacistični okupatorji so po tem dogodku Pohorje razglasili za območje delovanja band in s tem za prostor, kjer se je mogoče gibati le s posebnim dovoljenjem. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane V začetku tridesetih let šestnajstega stoletja se je turški sultan Sulejman II. z močno vojsko odpravil na drugi pohod proti Dunaju. Glavnina turške vojske, približno 140 tisoč mož s 120 topovi, se je 16. septembra 1532 utaborila pred Mariborom in zahtevala prost prehod skozi mesto in čez dravski most. Ker jim meščani tega niso dovolili, so Turki v nekaj dneh zahodno od mesta čez Dravo zgradili pontonski most in se umikali proti Ptuju, med čakanjem pred Mariborom pa so ropali po okolici in požgali nekaj manjših krajev. Ko je prišla vsa vojska čez Dravo in se utaborila na Ptujskem polju, so most zažgali. Ropali so pod Pohorjem in razdejali nekaj gradov. Utrjenega Ptuja niso napadli, ampak je trpela mestna okolica. Turki so požgali naselja v širši okolici mesta. Del turške vojske je odvihral nad Veliko Nedeljo in Ormož, ki so ga Turki razdejali. Ta veliki pohod, ob katerem so slovenske dežele prvič in zadnjič videle glavnino sultanove vojske, je hkrati pomenil tudi konec obdobja velikih turških vpadov. Po tistem, ko je za Anglijo v celinskem delu Evrope prvo železnico zgradila Nemčija se je tudi v avstrijskem cesarstvu porodila zamisel o železniški povezavi prestolnice Dunaja in okna v svet – pristanišča v Trstu. Na slovenskem ozemlju so jo leta 1846 pripeljali do Celja, na današnji dan leta 1849 pa je prvi vlak po južni železnici pripeljal tudi v Ljubljano. *Posnetek Je povedal inženir Karel Rustja eden naših najpomembnejših poznavalcev zgodovine železnice. Ob prihodu prvega vlaka je bilo v mestu veliko slavje: bilo je lepo okrašeno in razsvetljeno. Natanko ob petih popoldne – bila je nedelja – se je iz lin ljubljanskega gradu razleglo grmenje topovskih salv, iz zvonikov vseh cerkva pa glasno zvonjenje. Lokomotivi z imenoma Ljubljana in Triglav, ki sta na ljubljanski kolodvor prisopihali s tem vlakom, sta bili okrašeni s slovenskimi, štajerskimi in avstrijskimi zastavami ter okrašeni z venčki zelenja. Kot so poročali takratni časniki, je prvi vlak na postaji in v okolici pričakala taka množica, kakršne do takrat Ljubljana še ni videla. Zadružni delavec in finančni strokovnjak Miloš Štibler se je kot Mihael Stibler rodil pred 140 leti (1882) v Fali v Dravski dolini. Po maturi na mariborski klasični gimnaziji se je vključil v zadružno gibanje in se zavzemal za narodno in gospodarsko enakopravnost Slovencev na Štajerskem. Zaradi slabih gmotnih razmer je opustil študij slavistike na Dunaju in postal študent višje zadružne šole v Darmstadtu. Leta 1919 je na Dunaju delal kot revizor in referent jugoslovanskih zadružnih zvez, že naslednje leto pa je odšel v Beograd kot član narodnega predstavništva Jugoslovanske demokratske stranke kot namestnik poslanca dr. Vekoslava Kukovca. Do leta 1922 je bil vodja kabineta ministra za kmetijstvo in tudi vodja kabineta pri svojem bodočem tastu Ivanu Puclju. Pozneje je služboval v Ljubljani in bil do leta 1945 vodja oddelka za kreditiranje založništva v Privilegirani agrarni banki Beograd. Miloš Štibler je bil vsestranska osebnost in kot tak leta 1911 tudi pobudnik ustanovitev Dramatičnega društva v Celju in ena ključnih osebnosti zgodovine celjskega gledališča. Poslovnež in ladjar Franc Jelovšek je bil z reškima ladjarjema Mâtejem Grasserjem in Antejem Matešićem sredi 19. stoletja lastnik trgovske jadrnice z imenom Laibach – Ljubljana in solastnik še ene trgovske jadrnice z imenom Fiume – Reka. Zaradi poslovnih uspehov in ugleda je bil vrsto let član predsedstva Trgovske in industrijske zbornice na Reki, pred 180 leti (1842) pa ga je ljubljanski mestni svet imenoval za častnega meščana. Franc Jelovšek se je rodil leta 1798 v kraju Gornje Vreme v današnji občini Divača. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Drzen in samosvoj gorski vodnik Uspehi živinorejskega strokovnjaka Džez na Bledu Danes je državni praznik – dan vrnitve Primorske k matični domovini. Z njim se spominjamo uveljavitve pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Tako je bila predvsem zaradi medvojnega vojaškega sodelovanja v zavezniški koaliciji popravljena krivica, ki jo je leta 1915 povzročil Londonski sporazum in pet let pozneje podpisana Rapalska pogodba. Ta je omogočila, da si je Kraljevina Italija priključila ozemlje, na katerem je živelo približno 350 tisoč Slovencev. Z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Da je bila Primorska deležna posebnega hrepenenja je povedal tudi skladatelj Marjan Kozina, avtor simfonije z naslovom: Proti morju. *Posnetek Po mirovni pogodbi so sicer pod Italijo prišle Benečija, Rezija, Gorica in Kanalska dolina. Tako je zunaj slovenskih meja v Italiji ostalo še okoli 140.000 Slovencev. Končna določitev meje med Jugoslavijo in Italijo je bila sprejeta po dolgotrajnih pogajanjih 10. novembra 1975 z Osimskimi sporazumi. Pred 160 leti (1862) se je v Trenti rodil gorski vodnik Jože Komac - Paver. Že kot mladenič je veljal za enega najdrznejših divjih lovcev in bil dolga leta poklicni vodnik nemško-avstrijskega planinskega društva. Leta 1914 so ga izključili iz vrst vodnikov, ker je bil preveč samozavesten in uporniški ter tudi zaveden Slovenec. V navadnih okovanih čevljih, brez vrvi in druge opreme je septembra leta 1908 preplezal severno steno Triglava. V Julijske Alpe je vodil številne znane planince. Juliusa Kugyja – ta ga je imenoval »divji Joža« – je na Jalovcu ustavil tik pred padcem v prepad. Kot dober poznavalec Alp je Jože Komac - Paver odkril veliko gorskih poti in opravil številne prvenstvene ture. Kmetijski strokovnjak Matija Absec je študiral na visoki zemljodelski šoli v Pragi, na Češkem pa je opravil tudi specializacijo. Po izpopolnjevanju na Danskem je leta 1927 opravil specializacijo iz mlekarstva in začel poučevati na Kmetijski šoli Grm v Novem mestu. V vmesnem času je opravljal več drugih nalog in bil med drugim tajnik glavne zadružne zveze v Beogradu. Po vojni je postal direktor državnega posestva Dornava in bil leta 1951 imenovan za direktorja Kmetijskega posestva Pšata, ki je v tem obdobju postalo najuspešnejša farma za prirejo mleka v Jugoslaviji. Že pred vojno si je v Novem mestu prizadeval za odbiro »črno-pasaste dolenjske svinje«, ki jo danes poznamo kot »krškopoljsko pasmo prašičev« in velja za edino ohranjeno avtohtono pasmo prašičev pri nas. Matija Absec se je rodil leta 1898 v Mihelji vasi v Beli krajini. Leta 1960 se je na Bledu začel prvi festival jugoslovanskega džeza. Na njem je v treh dneh nastopilo neverjetnih 35 ansamblov. Eden izmed vrhuncev festivala je bil nastop Zagrebškega jazz kvarteta. Nastopila je tudi cela vrsta ljubljanskih ansamblov, med njimi tudi kvartet Jožeta Privška. Zasedba Mojmirja Sepeta se je predstavila s štirimi skladbami, pri solistih pa je izstopal Ati Sos. Veliko priznanje številnih poslušalcev je požel tudi Ljubljanski jazz ansambel, pri katerem je izstopal trobentač Urban Koder, z ansamblom pa se je s svojim glasom lepo ujela pevka Marjana Deržaj. Občinstvo sta navdušili tudi pevki Gabi Novak in Majda Sepe. Festival se je leta 1967 že pod imenom Mednarodni festival jazza preselil v Ljubljano. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Neveljaven email naslov