Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Ljubljani rodil tiskar in tiskarnar KAREL ČEČ. Od leta 1906 je bil ravnatelj Katoliške tiskarne v Ljubljani. Z reorganizacijo jo je spremenil v takrat najsodobnejše tiskarsko podjetje. Karel Čeč je leta 1908 prvi na Slovenskem uvedel rotacijski tisk in kemigrafijo s klišarno, leta 1921 pa še ofsetni tisk in bakrotisk.
—–
Mladinski pisatelj in dramatik JOSIP RIBIČIČ se je rodil na današnji dan leta 1886 v Baški na otoku Krku. Končal je učiteljišče v Kopru in poučeval v raznih krajih, dalj časa v Trstu in Ljubljani – tja se je umaknil pred fašisti. Urejal je več mladinskih listov in bil eden izmed ustanoviteljev založbe “Mladinska matica”. Med 2. svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih, po njej pa je delal na ministrstvu za prosveto. Josip Ribičič je bil plodovit in uspešen mladinski pisatelj, pisal pa je tudi črtice za odrasle. Med njegovimi deli, ki so bila največkrat ponatisnjena, sta pravljična povest “Miškolin” in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja “Rdeča pest”.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Ljubljani rodil violinist in glasbeni pedagog LEON PFEIFER. Po študiju v Ljubljani in Pragi je poučeval violino na srednji šoli Državnega konservatorija in Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Leta 1961 je postal redni profesor na ljubljanski glasbeni akademiji. Vzgojil je več znanih violinistov, med njimi Cobenzla, Klopčiča, Ozima in Škerlaka. Leon Pfeifer je bil od ustanovitve
Ljubljanskega godalnega kvarteta njegov prvi violinist. Kot tehnično uglajen in muzikalno prepričljiv glasbenik pa je imel tudi številne solistične nastope.
—–
Gledališki igralec STANE STAREŠINIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 na Préloki pri Črnomlju. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil nato vse do upokojitve član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na začetku je igral mladostne junake in ljubimce, nato pa se je razvil v nosilca karakternih in komičnih vlog, ki jih je oblikoval s prefinjeno uglajenostjo. Poseben izziv so mu pomenili mediteranski značaji v igrah italijanskih avtorjev. Prvi pomembnejši uspeh je dosegel leta 1952 v vlogi Romea. Sodeloval je tudi pri filmu, na radiu in televiziji.
—–
Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je prednost Sovjetske zveze pri osvajanju vesolja ameriške strokovnjake močno vznemirila. Avgusta leta 1957 so namreč Sovjeti uspešno preiskusili prvi umetni satelit Sputnik 1, ki je v dvajsetih dneh 1400-krat obkrožil Zemljo, Američanom pa je poskus s podobno raketo dva meseca pred tem spodletel. Nov triumf Sovjetske zveze v vesoljski tekmi pa se je začel na današnji dan pred 60-imi leti, ko so utirili Sputnik 2. Poleg merilnih naprav je bila v posebni kabini tudi psička Lajka, prvo živo bitje v vesolju, poslano z Zemlje.
Dobrih šest kilogramov težki Lajki pospeški in breztežnost niso povzročali nikakršnih težav, vendar je po nekaj dneh, ko je pošel kisik v kapsuli, umrla, Sputnik 2 pa je po dobrih petih mesecih kroženja ob vrnitvi v zemeljsko orbito zgorel, saj njegov pristanek na zemlji ni bil načrtovan. Izsledki medicinskega preučevanja Lajkinih telesnih funkcij med letom so po treh letih in pol znanstvenikom omogočili izstrelitev prvega človeka v vesolje.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 140-imi leti se je v Ljubljani rodil tiskar in tiskarnar KAREL ČEČ. Od leta 1906 je bil ravnatelj Katoliške tiskarne v Ljubljani. Z reorganizacijo jo je spremenil v takrat najsodobnejše tiskarsko podjetje. Karel Čeč je leta 1908 prvi na Slovenskem uvedel rotacijski tisk in kemigrafijo s klišarno, leta 1921 pa še ofsetni tisk in bakrotisk.
—–
Mladinski pisatelj in dramatik JOSIP RIBIČIČ se je rodil na današnji dan leta 1886 v Baški na otoku Krku. Končal je učiteljišče v Kopru in poučeval v raznih krajih, dalj časa v Trstu in Ljubljani – tja se je umaknil pred fašisti. Urejal je več mladinskih listov in bil eden izmed ustanoviteljev založbe “Mladinska matica”. Med 2. svetovno vojno je bil v italijanskih zaporih, po njej pa je delal na ministrstvu za prosveto. Josip Ribičič je bil plodovit in uspešen mladinski pisatelj, pisal pa je tudi črtice za odrasle. Med njegovimi deli, ki so bila največkrat ponatisnjena, sta pravljična povest “Miškolin” in zgodba iz narodnoosvobodilnega boja “Rdeča pest”.
—–
Na današnji dan pred 110-imi leti se je v Ljubljani rodil violinist in glasbeni pedagog LEON PFEIFER. Po študiju v Ljubljani in Pragi je poučeval violino na srednji šoli Državnega konservatorija in Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Leta 1961 je postal redni profesor na ljubljanski glasbeni akademiji. Vzgojil je več znanih violinistov, med njimi Cobenzla, Klopčiča, Ozima in Škerlaka. Leon Pfeifer je bil od ustanovitve
Ljubljanskega godalnega kvarteta njegov prvi violinist. Kot tehnično uglajen in muzikalno prepričljiv glasbenik pa je imel tudi številne solistične nastope.
—–
Gledališki igralec STANE STAREŠINIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 na Préloki pri Črnomlju. Leta 1951 je diplomiral na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani in bil nato vse do upokojitve član ansambla Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Na začetku je igral mladostne junake in ljubimce, nato pa se je razvil v nosilca karakternih in komičnih vlog, ki jih je oblikoval s prefinjeno uglajenostjo. Poseben izziv so mu pomenili mediteranski značaji v igrah italijanskih avtorjev. Prvi pomembnejši uspeh je dosegel leta 1952 v vlogi Romea. Sodeloval je tudi pri filmu, na radiu in televiziji.
—–
Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je prednost Sovjetske zveze pri osvajanju vesolja ameriške strokovnjake močno vznemirila. Avgusta leta 1957 so namreč Sovjeti uspešno preiskusili prvi umetni satelit Sputnik 1, ki je v dvajsetih dneh 1400-krat obkrožil Zemljo, Američanom pa je poskus s podobno raketo dva meseca pred tem spodletel. Nov triumf Sovjetske zveze v vesoljski tekmi pa se je začel na današnji dan pred 60-imi leti, ko so utirili Sputnik 2. Poleg merilnih naprav je bila v posebni kabini tudi psička Lajka, prvo živo bitje v vesolju, poslano z Zemlje.
Dobrih šest kilogramov težki Lajki pospeški in breztežnost niso povzročali nikakršnih težav, vendar je po nekaj dneh, ko je pošel kisik v kapsuli, umrla, Sputnik 2 pa je po dobrih petih mesecih kroženja ob vrnitvi v zemeljsko orbito zgorel, saj njegov pristanek na zemlji ni bil načrtovan. Izsledki medicinskega preučevanja Lajkinih telesnih funkcij med letom so po treh letih in pol znanstvenikom omogočili izstrelitev prvega človeka v vesolje.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov