Začetnik tiskarske in založniške družine v Salzburgu in Ljubljani je bil  JANEZ  KRSTNIK  MAYR.  Na željo kranjskih stanov je leta 1678 po skoraj sto letih spet obnovil tiskarsko in knjigotrško dejavnost v Ljubljani. Iz  Avstrije je pripeljal stavce in že po dveh mesecih natisnil “Catalogus librorum” – prvi knjigotrški katalog na Slovenskem. Čeprav je nastal kot sejemski, je bil po vsebini splošni katalog knjižne zaloge, kakršni so bili novost in so jih izdajala le največja podjetja. Janez Krstnik Mayr se je rodil na današnji dan leta 1634 na Bavarskem.

—–

FERDINAND JOŽEF SCHMIDT je bil po poklicu trgovec in je od leta 1819 imel v Ljubljani trgovino z mešanim blagom. Kot naravoslovec je bil samouk; odkril je precej novih živalskih vrst in podvrst – nekatere med njimi so celo poimenovali po njem. Zbiral je predvsem hrošče, kopenske in vodne členonožce ter mehkužce. Opisoval in poimenoval jih je sam ali pa jih dal v določitev strokovnjakom po Evropi. Prvi je začel preučevati tedaj skoraj neznano jamsko živalstvo in o tem pisal v nemškem in slovenskem časopisju. Ž:  Leta 1847 je izdal pregled kopenskih in sladkovodnih mehkužcev na Kranjskem. Bil je osrednja osebnost naravoslovnega raziskovanja pri nas ter član približno 50 evropskih naravoslovnih ustanov. Ferdinand Jožef Schmidt se je rodil na današnji dan leta 1791 v Sopronu  na Madžarskem.

—–

VIKTOR PARMA se je začel ukvarjati z glasbo že zelo zgodaj, čeprav je poklicno deloval kot pravnik in bil tudi vladni svetnik. Bil je imeniten gledališki skladatelj romantične usmeritve. Največ pozornosti je posvečal melodičnemu oblikovanju, pri tem pa se je naslanjal predvsem na italijanske vzornike. Glasbeno je bil dobro izobražen, saj je ob pravu na Dunaju študiral tudi kompozicijo in med drugimi poslušal tudi predavanja znamenitega skladatelja Antona Brucknerja. Predvsem se je posvetil operi in opereti, napisal pa je  še veliko skladb lahke in zabavne zvrsti. Med petimi operami in štirimi operetami je najbolj uspela njegova opera “Zlatorog”, med drugimi skladbami pa koračnica “Mladi vojaki”.  Rodil se je na današnji dan pred 160-imi leti v Trstu.

—–

STANKO  BUSER  je leta 1958 diplomiral na naravoslovni fakulteti, nekaj pozneje pa v Ljubljani tudi doktoriral iz geoloških znanosti. Delati je začel na tedanjem Geološkem zavodu Ljubljana in se takoj aktivno vključil v enega največjih  geoloških projektov na našem ozemlju, v izdelavo osnovne geološke karte Jugoslavije, ki je potekala trideset let. V letih od 1979 do 1997 je na naravoslovno-tehniški fakulteti predaval regionalno geologijo, biostratigrafijo in geološko kartiranje, na filozofski fakulteti pa kot redni profesor geologijo.

Poleg strogo znanstvenega in strokovnega dela je skrbel tudi za popularizacijo geologije v javnosti. Bil je pobudnik za ustanovitev srednje geološke šole, avtor slovenske geološke magistrale in urednik publikacije “Geologija”. Za svoje znanstvene dosežke je leta 2003 prejel medaljo Marka Vincenca Lipolda, najvišje priznanje za življenjsko delo, ki ga podeljuje Geološki zavod Slovenije. Stanko Buser je bil tudi poslanec družbeno-političnega zbora v skupščini Republike Slovenije, v letih od 1998 do 2002 pa slovenski veleposlanik v Švici. Rodil se je na današnji dan leta 1932 v kraju Bóletina v okolici Šentjurja.