Šolnik in filolog BLAŽ KUMERDEJ se je vse od splošne vpeljave osnovnošolskega izobraževanja v Avstriji zavzeto ukvarjal z organizacijo šolstva na Kranjskem. Rodil se je na današnji dan pred 280-imi leti v Zagoricah na Bledu. Leta 1773 je na Dunaju končal pravne študije in bil že istega leta imenovan za ravnatelja ljubljanske normalke in to ostal do smrti. Leta 1772 je cesarici Mariji Tereziji poslal predlog za ustanovitev šole, ki naj bi jo obiskovali vsi otroci, ne glede na spol in stanovsko pripadnost. Nove šole ni utemeljeval z oblastem všečno državljansko vzgojo, ampak z njenim prispevkom h gospodarskemu in kulturnemu napredku ljudstva.

Ta predlog je cerkvena in posvetna fevdalna gospoda na Kranjskem odločno zavrnila. Ker pa je bila takrat zamisel o osnovnih šolah v Avstriji zelo aktualna, je bila kljub takemu nasprotovanju s “Splošno šolsko naredbo” leta 1774 osnovna šola uzakonjena. Kumerdej je bil v priznanje za pobudo postavljen za ravnatelja ljubljanske realke. S tiho privolitvijo dvorne pisarne je uveljavljal načelo, da je za učiteljske kandidate na Kranjskem nujno znanje slovenščine, ne pa tudi nemščine. Odtlej si je prizadeval za ustanavljanje čim več slovenskih osnovnih šol in za strokovno izpopolnjevanje učiteljev. Blaž Kumerdej je tudi prevedel in priredil nekaj osnovnošolskih beril iz nemščine.

—–

Ustanovni občni zbor “Slovenskega planinskega drušva” je potekal na današnji dan leta 1893. Pobudo za ustanovitev so dali “piparji”, prva organizirana skupina slovenskih planincev, ki je nastala leto prej. Med drugim so hoteli zaustaviti tudi močan nemški vpliv v gorništvu pri nas. V prizadevanju za ohranjanje slovenske podobe slovenskih gora je društvo začelo ustanavljati podružnice, načrtovalo zidavo slovenskih planinskih koč ter označevalo in zavarovalo planinske poti. Že dve leti po ustanovitvi je začelo izdajati “Planinski vestnik” in leta 1912 ustanovilo prvo postajo gorske reševalne službe. 1948. leta je bila kot naslednica Slovenskega planinskega društva ustanovljena Planinska zveza Slovenije.

—–

Klasični filolog in prevajalec  ALBIN  VILHAR  je študiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in na Dunaju ter leta 1924 v Ljubljani promoviral. Bil je gimnazijski profesor v Novem mestu, Zaječarju, Sremskih Karlovcih in od leta 1940 v Beogradu. Tam je napisal več učbenikov za pouk latinščine, več slovarjev, sestavil zbirko latinskih pregovorov in izrekov, predvsem pa se je v srbski literaturi uveljavil kot prevajalec iz nemščine, angleščine, italijanščine ter grščine in latinščine. V slovenščini je leta 1931 objavil knjigo “Órfej in orfizem”. Albin Vilhar se je rodil na današnji dan leta 1902 v Postojni.

—–

Operna pevka  VILMA  BUKOVEC je petje študirala pri Adu Darianu v Ljubljani. Leta 1944 je bila angažirana v ljubljanski Operi in se iz članice opernega zbora kmalu razvila v solistko ter v prvih desetletjih po vojni postala vodilna sopranistka opere Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Z veliko pevsko kulturo in pristnim odrskim žarom je pela številne lirične in dramatične vloge standardnega repertoarja. Največ uspeha je imela s stvaritvami Marinke v Smetanovi Prodani nevesti, Tosce v istoimenski Puccinijevi operi, Čo-Čo-San v Puccinijevi Madame Butterflay, Aide v istoimenski Verdijevi operi ter Minke v Foersterjevem Gorenjskem slavčku. Gostovala je v večini evropski držav ter v Egiptu in na Kitajskem.

Sopranistka Vilma Bukovec je dvakrat prejela Prešernovo nagrado, enkrat Betettovo in leta 2000 srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Rodila se je na današnji dan leta 1920 v Trebnjem.