JOSIP  TOMINŠEK  je v Gradcu študiral slavistiko, klasično filologijo, primerjalno jezikoslovje, pedagogiko in arheologijo, obiskoval pa je tudi dveletni tečaj za telovadne učitelje. Leta 1898 je promoviral z disertacijo o starogrškem komično-parodičnem kratkem epu “Vojna med žabami in mišmi”. Najprej je poučeval na gimnazijah v Mariboru in Ljubljani, leta 1912 pa je postal član deželnega šolskega sveta in nadzornik za telovadbo v slovenskih in italijanskih šolah.

Med drugim je napisal latinsko slovnico, leta 1908 prvo grško slovnico v slovenščini ter več člankov o pouku klasičnih jezikov. Bil je tudi tajnik deželnega odbora za zbiranje ljudskih pesmi vseh narodov avstro-ogrske monarhije, v letih od 1908 do 1944 pa je urejal “Planinski vestnik”. Jezikoslovec, literarni zgodovinar in planinec Josip Tominšek se je rodil na današnji dan leta 1872 v Bočni pri Mozirju.

—–

Teolog in filozof  JANEZ  JANŽEKOVIČ  se je rodil na današnji dan leta 1901 v Zagojíčih pri Ptuju.  Od leta 1933 do 38 je bil docent za krščansko filozofijo na bogoslovnem učiteljišču v Mariboru, nato pa do leta 1974 redni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. Preučeval je predvsem filozofska vprašanja, zlasti spoznavoslovna in etična. Izčrpno je obdelal misli nekaterih domačih in tujih filozofov ter izrekel jasno sodbo o pogubnih nazorih nacizma  in opozoril na njegovo nevarnost. Po letu 1945 je bil Janez Janžekovič med prvimi, ki so začeli dialog z drugače mislečimi in povedal, da je socializem tisti družbeni red, ki je doslej najbližji krščanstvu.

—–

Pravnik ter raziskovalec zgodovine kulture in znanosti  VLADIMIR  MURKO  se je po doktoratu na ljubljanski pravni fakulteti zaposlil v bančništvu, pozneje pa se je posvetil profesuri. Med drugim znanstveno preučeval javne finance, raziskoval zgodovino denarništva na Slovenskem, gospodarsko problematiko Krasa in vprašanja zamejskih Slovencev. Zato velja za enega najpomembnejših in vsestranskih zgodovinarjev znanosti na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1906 v Gradcu.

—–

Botanik  TONE  WRABER  je diplomiral v Ljubljani, leta 1972 pa doktoriral na univerzi v Trstu. Izpopolnjeval se je na Mednarodni postaji za sredozemsko in alpsko geobotaniko v Montpellieru ter na botaničnem inštitutu tržaške univerze. V Prirodoslovnem muzeju Slovenije je bil kustos za botaniko in med drugim skrbel za botanični vrt Julijana v Trenti. Njegove raziskave vegetacije v subalpinskem in alpinskem pasu Julijskih Alp so bistveno obogatile védenje o takrat še slabo poznanem rastju nad zgornjo gozdno mejo. Območje njegovega raziskovanja so bile vse slovenske pokrajine, vključno z zamejstvom ter z Dinarskim in drugimi balkanskimi gorstvi.

Udeležil se je tretje in četrte jugoslovanske himalajske odprave in sodeloval pri raziskovanju lesnih rastlin v Centralnoafriški republiki; nabrano gradivo je obdelal v botaničnih ustanovah v Londonu. Napisal je štiri samostojna dela ter približno 400 znanstvenih in poljudnoznanstvenih člankov, zlasti za revijo Proteus, ki jo je sedem let tudi urejal, in Planinski vestnik. Za svoje raziskovalno delo je prejel Jesenkovo nagrado. Od leta 1990 je bil Tone Wraber redni profesor za sistematsko botaniko in fitocenologijo na biotehniški fakulteti. Rodil se je na današnji dan pred 80-imi leti v Ljubljani.