Po splošnem prepričanju je 1. april dan, ko so potegavščine  uradno dovoljene. Ponekod mu pravijo »dan norcev«, drugod dan šaljivcev ali lažnivcev. Razlag o tem, od kod izvira šaljenje na ta dan, je seveda precej, res pa je, da poznajo »prvi april« skoraj po vsem svetu. Tudi naša radijska postaja je na ta dan poslušalce že večrat potegnila za nos.

Pred skoraj pol stoletja smo v popoldanskih poročilih objavili nekajminutno reportažo o prihodu takrat svetovno znanega cirkusa »Kronne« v Ljubljano. Posnetek je bil opremljen z efekti rjovenja levov in glasov drugih živali, z izmišljenimi intervjuji z nastopajočimi cirkusanti (glasove so »posodili« radiofonsko neznani radijski delavci) in tako naprej, vse skupaj pa je vodil vsestranski in hudomušni radijski reporter Ernest Petrin.

In rezultat? Poleg poslušalcev, ki so takoj pohiteli proti Tivoliju, v katerem naj bi postavljali cirkus Kronne, so radijci nehote »potegnili« tudi mestno oblast, ki bi sicer morala uradno vedeti za prihod cirkusa v Ljubjano. Od tam so namreč takoj telefonirali na upravo Slovenskih železnic in jo ošteli, zakaj jih ni obvestila o prihodu izrednih vlakovnih kompozicij, ki so pripeljale cirkus »Kronne« v Ljubljano!

A skoraj povsod tudi velja, da mora biti prvoaprilskih šal in potegavščin konec, ko odbije poldne. In ker je že kar nekaj minut čez dvanajsto, nam seveda lahko verjamete, da se je na današnji dan pred 130-imi leti v Kojskem na Goriškem rodil glasbeni pedagog in zborovodja  SREČKO  KUMAR.  Obetajočo pianistično kariero je kmalu zamenjal s pedagoškim in narodnoobrambnim prosvetnim delom. Ustanovil in vodil je učiteljske pevske zbore v Trstu in pozneje v Ljubljani, takoj po drugi svetovni vojni pa je na Koprskem postavil temelje glasbenemu šolstvu. Pedagog in zborovodja Srečko Kumar je v Portorožu ustanovil glasbeno šolo, iz katere se je razvil Center za glasbeno vzgojo v Kopru.

—–

Na današnji dan leta 1900 se je rodil pesnik  in  pripovednik  TONE  SELIŠKAR.  Do 1943. leta, ko je odšel v partizane in postal urednik različnih glasil, je poučeval na meščanski šoli v Ljubljani. Po vojni je bil novinar pri Slovenskem poročevalcu, glavni urednik Delavske enotnosti ter urednik Založbe Borec. Nekaj časa je živel tudi med slovenskimi izseljenci v Združenih državah Amerike. To je bilo odločilno za ustanovitev Slovenske izseljenske matice leta 1951 v Ljubljani.

V dvajsetih letih prejšnjega stoletja je bil Tone Seliškar kot pesnik izrazit predstavnik socialnega ekspresionizma, pozneje pa se je preusmeril k novi stvarnosti, čeprav je tematsko ostal pri prikazovanju socialnih težav delavcev. Med njegova največja pripovedna dela sodijo naturalistični roman  iz meščanskega življenja v obdobju prve svetovne vojne “Nasedli brod”, roman o ljubljanskem predmestju “Tržaška cesta” in mladinska proza. Z deli, kot so “Posadka brez ladje”, “Bratovščina Sinjega galeba”, “Rudi” in drugimi, sodi med naše najuspešnejše mladinske pisatelje. Tone Seliškar je leta 1946 dobil Prešernovo nagrado.

—–

Novinar, esejist in pripovednik  RUDA  JURČEC  se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ormožu. Diplomiral je na visoki politični šoli v Parizu. Sprva je v krščanskosocialističnem duhu pisal o socialnih problemih, po letu 1935 pa se je idejno vse bolj usmerjal k politiki vodstva takratne Slovenske ljudske stranke. Med drugo svetovno vojno je bil glavni urednik časnika Slovenec, nato je emigriral v Rim in pozneje v Argentino. Tam je bil soustanovitelj časopisa Svobodna Slovenija in predsednik Slovenske kulturne akcije. Ruda Jurčec je med drugim napisal spomine v treh knjigah z naslovom “Skozi luči in sence”, eno najodmevnejših del zdomske književnosti, ter roman “Ljubljanski triptih”.