Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 320-imi leti se je v Benetkah rodil kipar FRANCESCO ROBBA. Okrog leta 1721 je prišel v Ljubljano in po smrti tasta, kamnoseka Luke Mísleja, prevzel njegovo delavnico; takrat so ga tudi vpisali med ljubljanske meščane. Dobival je predvsem reprezentančna cerkvena naročila za marmorne oltarje, njegova delavnica pa je opravljala tudi priložnostna kamnoseška dela.
Najpomembnejše Robbovo delo je vsekakor “Vodnjak treh kranjskih rek” – Ljubljanice, Krke in Save – na Mestnem trgu v Ljubljani. Vodo zanj so napajali iz vodovoda, ki je bil izpod Šišenskega hriba speljan skozi Tivoli do Magistrata
Vodnjak je bil dokončan v jeseni leta 1751 in Magistrat je odredil zanj posebno stražo, ki naj bi ga čuvala noč in dan. Sicer pa je z vodnjakom povezan tudi Robbov finančni zlom, saj je slabo predvidel stroške in se je moral zadolžiti, čeprav so mu za vodnjak plačali več od prvotno dogovorjene cene. Kmalu je prodal vse svoje ljubljanske hiše in se preselil v Zagreb, kjer je tudi umrl. Še ko je živel v Ljubljani, je za zagrebško cerkev Svete Katarine izdelal oltar; tja so ga prepeljali s splavom po Savi.
Sicer pa je bil Robba brez dvoma največji predstavnik baroka na Slovenskem in pravijo, da je bila Ljubljana prav po zalugi njegovega opusa najbrž najpomembnejša izpostava Benetk v Evropi. Strokovnjaki tudi poudarjajo, da je kipar Francesco Robba z izrazitostjo svojih največjih dosežkov, kljub nekaterim perifernim slogovnim potezam, prvi povzdignil Ljubljano v avtonomno središče ne samo regionalno pomembne umetnosti.
—–
Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike je zaradi nizkih mezd in slabih delovnih razmer doseglo vrh leta 1886, ko je stavkalo že 610.000 delavcev. Na današnji dan tistega leta – torej pred 132-imi leti – se je po vsej državi začela stavka: delavci so zahtevali osemurni delovnik. Spopad med policijo in delavci v Chicagu je zahteval življenja enajstih ljudi. Na 1. kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo 1. maj vsako leto praznik delavske solidarnosti.
Naslednje leto so se ameriškim ob praznovanju pridružili delavci številnih držav sveta; na slovenskem ozemlju so ga praznovali že v Ljubljani, Mariboru, Zagorju, Borovljah in v Beljaku. Največja proslava je bila v Trstu – uradno glasilo avstrijske socialne demokracije je poročalo, da se je je udeležilo kar 20.000 ljudi. Prvega maja leta 1945 pa se je v središču Trsta zbrala še večja množica; v mesto so prikorakali osvoboditelji – slovenski 9. korpus in enote 4. Jugoslovanske armade. Vlada Bidovec, partizanka Morana, se je tistega dne takole spominjala:
Po drugi svetovni vojni so se prvomajske manifestacije v Jugoslaviji sprva zgledovale po sovjetskem vzorcu, pozneje so se počasi spreminjale v izlete in športne prireditve z vse manj poudarjeno politično vsebino. Po zakonu iz leta 1991 je 1. maj tudi v Republiki Sloveniji državni praznik – praznik dela.
—–
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 320-imi leti se je v Benetkah rodil kipar FRANCESCO ROBBA. Okrog leta 1721 je prišel v Ljubljano in po smrti tasta, kamnoseka Luke Mísleja, prevzel njegovo delavnico; takrat so ga tudi vpisali med ljubljanske meščane. Dobival je predvsem reprezentančna cerkvena naročila za marmorne oltarje, njegova delavnica pa je opravljala tudi priložnostna kamnoseška dela.
Najpomembnejše Robbovo delo je vsekakor “Vodnjak treh kranjskih rek” – Ljubljanice, Krke in Save – na Mestnem trgu v Ljubljani. Vodo zanj so napajali iz vodovoda, ki je bil izpod Šišenskega hriba speljan skozi Tivoli do Magistrata
Vodnjak je bil dokončan v jeseni leta 1751 in Magistrat je odredil zanj posebno stražo, ki naj bi ga čuvala noč in dan. Sicer pa je z vodnjakom povezan tudi Robbov finančni zlom, saj je slabo predvidel stroške in se je moral zadolžiti, čeprav so mu za vodnjak plačali več od prvotno dogovorjene cene. Kmalu je prodal vse svoje ljubljanske hiše in se preselil v Zagreb, kjer je tudi umrl. Še ko je živel v Ljubljani, je za zagrebško cerkev Svete Katarine izdelal oltar; tja so ga prepeljali s splavom po Savi.
Sicer pa je bil Robba brez dvoma največji predstavnik baroka na Slovenskem in pravijo, da je bila Ljubljana prav po zalugi njegovega opusa najbrž najpomembnejša izpostava Benetk v Evropi. Strokovnjaki tudi poudarjajo, da je kipar Francesco Robba z izrazitostjo svojih največjih dosežkov, kljub nekaterim perifernim slogovnim potezam, prvi povzdignil Ljubljano v avtonomno središče ne samo regionalno pomembne umetnosti.
—–
Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike je zaradi nizkih mezd in slabih delovnih razmer doseglo vrh leta 1886, ko je stavkalo že 610.000 delavcev. Na današnji dan tistega leta – torej pred 132-imi leti – se je po vsej državi začela stavka: delavci so zahtevali osemurni delovnik. Spopad med policijo in delavci v Chicagu je zahteval življenja enajstih ljudi. Na 1. kongresu Druge internacionale leta 1889 so zato sklenili, da bo 1. maj vsako leto praznik delavske solidarnosti.
Naslednje leto so se ameriškim ob praznovanju pridružili delavci številnih držav sveta; na slovenskem ozemlju so ga praznovali že v Ljubljani, Mariboru, Zagorju, Borovljah in v Beljaku. Največja proslava je bila v Trstu – uradno glasilo avstrijske socialne demokracije je poročalo, da se je je udeležilo kar 20.000 ljudi. Prvega maja leta 1945 pa se je v središču Trsta zbrala še večja množica; v mesto so prikorakali osvoboditelji – slovenski 9. korpus in enote 4. Jugoslovanske armade. Vlada Bidovec, partizanka Morana, se je tistega dne takole spominjala:
Po drugi svetovni vojni so se prvomajske manifestacije v Jugoslaviji sprva zgledovale po sovjetskem vzorcu, pozneje so se počasi spreminjale v izlete in športne prireditve z vse manj poudarjeno politično vsebino. Po zakonu iz leta 1991 je 1. maj tudi v Republiki Sloveniji državni praznik – praznik dela.
—–
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in žensko vprašanje Eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev »Turjaška Rozamunda« – prva slovenska opera v Združenih državah Amerike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zgodovinar Celja in lavantinske škofije Ljubljana zahteva javne napise v slovenščini Iz kroga katoliškega ekspresionizma v kritični novi realizem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo obsežnejše zgodovinsko delo v slovenskem jeziku Slovanska čitalnica v Trstu Potres v Brežicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Neveljaven email naslov