Strokovnjak  za  elektroniko  in  aerodinamiko  ALEŠ  STROJNIK  je leta 1953 doktoriral na tehniški visoki šoli v Ljubljani, v Cambridgu v Angliji pa se je specializiral za elektronsko mikroskopijo. Izdelal je prvi domači elektronski mikroskop, ki ga je pozneje izpopolnjeval ter z njim zaradi izvirnih zamisli in kakovostnega delovanja vzbudil mednarodno pozornost. Pozneje je med drugim na univerzi v Uppsali razvil zmogljiv elektronski oscilograf, na univerzi v Melbournu pa izvirni sistem hlajenja velikih elektronskih leč; po njegovi zamisli so izdelali prvi visokonapetostni rastrski mikroskop na svetu.

Na podlagi njegovih aerodinamičnih raziskav je leta 1985 nastalo motorizirano jadralno letalo S-2, ki je v kategoriji nekonvencionalnih poskusnih letal doseglo najboljše rezultate na svetu; izdelovali so ga v Združenih državah Amerike in štirinajstih drugih državah. Aleš Strojnik je za svoje znanstvene dosežke prejel več visokih mednarodnih priznanj, leta 1956 pa tudi Prešernovo nagrado. Rodil se je na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.

—–

UROŠ  KREK  velja za enega naših najboljših in največkrat izvajanih  sodobnih skladateljev. Leta 1947 je iz kompozicije in dirigiranja diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo in bil nato dobro desetletje glasbeni urednik na Radiu Ljubljana. Pozneje je deloval na Glasbenonarodopisnem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter bil na Glasbeni akademiji redni profesor za kompozicijo, harmonijo in kontrapunkt.

Kot skladatelj velja za izrazito klasičnega komponista, ki je v svoja dela rad vpletal folkloristične motive in jih razvijal vse do ekspresivne izraznosti. Zbiral, zapisoval in preučeval je folklorno glasbeno izročilo z vsega slovenskega etničnega ozemlja, od Rezije do Porabja, ter posnel trinajst etnoloških in etnomuzikoloških filmov.

Najtehtnejša so njegova orkestralna in koncertantna dela (napisal jih je več kot dvajset), skladal pa je tudi komorno in solistično glasbo ter vokalno-instrumentalno in zborovsko. Glasbo je napisal tudi za filma »Lucija« in »Povest o dobrih ljudeh«. Za svoje delo je Uroš Krek prejel več priznanj, med njimi trikrat najvišje slovensko priznanje za umetniške dosežke – Prešernovo nagrado.

Bil je tudi redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, dopisni član hrvaške Akademije ter član Evropske akademije znanosti in umetnosti v Salzburgu. Več let je bil predsednik Društva slovenskih skladateljev, Slovenska filharmonija ga je imenovala za svojega častnega člana, Univerza v Ljubljani pa mu je podelila naslov zaslužnega profesorja. Uroš Krek se je rodil na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan pred 70-imi leti je bila Akademija znanosti in umetnosti dokončno preimenovana v »Slovensko akademijo znanosti in umetnosti«. V unitarni predvojni Jugoslaviji ji to ni bilo dovoljeno. Vendar pa zakon iz leta 1948 akademiji ni dal popolne avtonomije, saj so morali sklepe njene skupščine potrditi še oblastni organi.

Že kmalu po sprejetju novega zakona pa so oblasti na to kulturno ustanovo začele izvajati ideološki pritisk. Tako so dosegle, da so s seznama akademikov črtali pravnika doktorja Leonida Pitamica in katoliškega ideologa doktorja Aleša Ušeničnika, za člane pa so imenovali Josipa Broza, Edvarda Kardelja, Borisa Kidriča in partijskega kulturnega ideologa Borisa Ziherla. Vendar je bil kljub temu v prvih povojnih letih partijski pritisk na Slovensko akademijo znanosti in umetnosti manjši kot na Univerzo.