Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik, filozof in astronom JAKOB STRAUSS je leta 1558 magistriral na dunajski filozofski fakulteti in bil nekaj let redni profesor naravoslovja. Pozneje se je usmeril v medicino, v Padovi doktoriral in nato služboval kot štajerski deželni fizik. Ukvarjal se je tudi z astronomijo in več let izdajal koledarje in almanahe. Ti so vsebovali predvsem prerokovanja iz medsebojne lege nebesnih teles, dolgoročne vremenske napovedi in svarila pred raznimi nesrečami, boleznimi, potresi, vojnami in podobnim. Leta 1577 je pri ljubljanskem tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu izdal knjižico, v kateri je skiciral in na tedanji astrološki način opisal velik, zelo svetel komet, ki se je pojavil tisto leto. Jakob Strauss se je rodil okoli leta 1533 v Ljubljani, umrl pa je na današnji dan leta 1590 v Celju.
—–
ADOLF DROLC je diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu in leta 1962 končal specializacijo iz socialne medicine in organizacije zdravstvene službe na univerzi v Minessoti v Združenih državah Amerike. Kot direktor zdravstvenega doma Maribor je združil vse zunajbolnišnično zdravstveno varstvo na širšem mariborskem območju, v vseh dejavnostih uvedel dispanzersko delo, z ustanavljanjem zdravstvenih postaj pa zagotovil dostop do primarne zdravstvene službe vsem prebivalcem. Njegove metode dela so postale modeli za vso Slovenijo. Adolf Drolc se je rodil na današnji dan leta 1914 v Zagorju ob Savi.
—–
Na današnji dan leta 1914 je pripadnik narodnorevolucionarne organizacije Mlada Bosna Gavrilo Princip v Sarajevu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo. Tedanja avstro-ogrska monarhija je ta atentat uporabila kot povod za napad na Srbijo čez mesec dni in tako za začetek prve svetovne vojne. Slovenske politične stranke so atentat obsojale, saj v njem niso videle dejanja, ki bi omogočilo osvoboditev manjših narodov znotraj avstro -ogrske monarhije
Natančno pet let po tem, torej na današnji dan leta 1919, se je v Parizu začelo plenarno zasedanje predstavnikov zmagovitih držav v prvi svetovni vojni, namenjeno pripravi mirovnih pogodb s poraženimi državami. Pariška mirovna konferenca je bila pomembna za določitev državnih meja na slovenskem narodnem ozemlju. Tako je bila na današnji dan v Versaillesu podpisana prva mirovna pogodba, in sicer z Nemčijo. Na vsebino te pogodbe Nemčija ni mogla vplivati, zato jo je imenovala diktat iz Versaillesa.
——
Rodbina ameriškega glasbenika FRANKIEJA YANKOVICA izvira iz okolice Trsta, on pa se je rodil na današnji dan leta 1915 v Davisu v Zahodni Virginiji v Združenih državah Amerike. Odraščal je v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer se je v 30-ih letih prejšnjega stoletja uveljavil s slovensko glasbo in posnel več gramofonskih plošč.
Pri svojem ustvarjanju se je Frank Yankovic redko oddaljil od slovenskega sloga polke, ki so ga imenovali tudi “clevelandski slog”. Zanj je značilen predvsem hiter tempo igranja, v ansamblu pa so ob klavirski in diatonični harmoniki še banjo, saksofon in klarinet ter basovska kitara in boben, ki skrbita za ritem.
Slovenski slog polke so sprva igrali le v etno klubih in na srečanjih ameriških Slovencev, Yankovic pa ga je uspešno predstavil tudi širšemu ameriškemu občinstvu. Na vrhuncu svoje kariere v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja je “kralj polke”, kot so ga imenovali, Frank Yankovic, s svojim ansamblom nastopal na več kot 300 koncertih na leto in prodal več kot trideset milijonov gramofonskih plošč.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik, filozof in astronom JAKOB STRAUSS je leta 1558 magistriral na dunajski filozofski fakulteti in bil nekaj let redni profesor naravoslovja. Pozneje se je usmeril v medicino, v Padovi doktoriral in nato služboval kot štajerski deželni fizik. Ukvarjal se je tudi z astronomijo in več let izdajal koledarje in almanahe. Ti so vsebovali predvsem prerokovanja iz medsebojne lege nebesnih teles, dolgoročne vremenske napovedi in svarila pred raznimi nesrečami, boleznimi, potresi, vojnami in podobnim. Leta 1577 je pri ljubljanskem tiskarju in knjigotržcu Janezu Mandelcu izdal knjižico, v kateri je skiciral in na tedanji astrološki način opisal velik, zelo svetel komet, ki se je pojavil tisto leto. Jakob Strauss se je rodil okoli leta 1533 v Ljubljani, umrl pa je na današnji dan leta 1590 v Celju.
—–
ADOLF DROLC je diplomiral na medicinski fakulteti v Beogradu in leta 1962 končal specializacijo iz socialne medicine in organizacije zdravstvene službe na univerzi v Minessoti v Združenih državah Amerike. Kot direktor zdravstvenega doma Maribor je združil vse zunajbolnišnično zdravstveno varstvo na širšem mariborskem območju, v vseh dejavnostih uvedel dispanzersko delo, z ustanavljanjem zdravstvenih postaj pa zagotovil dostop do primarne zdravstvene službe vsem prebivalcem. Njegove metode dela so postale modeli za vso Slovenijo. Adolf Drolc se je rodil na današnji dan leta 1914 v Zagorju ob Savi.
—–
Na današnji dan leta 1914 je pripadnik narodnorevolucionarne organizacije Mlada Bosna Gavrilo Princip v Sarajevu ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo Sofijo. Tedanja avstro-ogrska monarhija je ta atentat uporabila kot povod za napad na Srbijo čez mesec dni in tako za začetek prve svetovne vojne. Slovenske politične stranke so atentat obsojale, saj v njem niso videle dejanja, ki bi omogočilo osvoboditev manjših narodov znotraj avstro -ogrske monarhije
Natančno pet let po tem, torej na današnji dan leta 1919, se je v Parizu začelo plenarno zasedanje predstavnikov zmagovitih držav v prvi svetovni vojni, namenjeno pripravi mirovnih pogodb s poraženimi državami. Pariška mirovna konferenca je bila pomembna za določitev državnih meja na slovenskem narodnem ozemlju. Tako je bila na današnji dan v Versaillesu podpisana prva mirovna pogodba, in sicer z Nemčijo. Na vsebino te pogodbe Nemčija ni mogla vplivati, zato jo je imenovala diktat iz Versaillesa.
——
Rodbina ameriškega glasbenika FRANKIEJA YANKOVICA izvira iz okolice Trsta, on pa se je rodil na današnji dan leta 1915 v Davisu v Zahodni Virginiji v Združenih državah Amerike. Odraščal je v slovenski skupnosti v Clevelandu, kjer se je v 30-ih letih prejšnjega stoletja uveljavil s slovensko glasbo in posnel več gramofonskih plošč.
Pri svojem ustvarjanju se je Frank Yankovic redko oddaljil od slovenskega sloga polke, ki so ga imenovali tudi “clevelandski slog”. Zanj je značilen predvsem hiter tempo igranja, v ansamblu pa so ob klavirski in diatonični harmoniki še banjo, saksofon in klarinet ter basovska kitara in boben, ki skrbita za ritem.
Slovenski slog polke so sprva igrali le v etno klubih in na srečanjih ameriških Slovencev, Yankovic pa ga je uspešno predstavil tudi širšemu ameriškemu občinstvu. Na vrhuncu svoje kariere v 50-ih in 60-ih letih prejšnjega stoletja je “kralj polke”, kot so ga imenovali, Frank Yankovic, s svojim ansamblom nastopal na več kot 300 koncertih na leto in prodal več kot trideset milijonov gramofonskih plošč.
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ruške verske igre Uspehi živinorejskega strokovnjaka Jazz na Bledu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Spominska plošča na Prešernovi rojstni hiši Pesmi in povesti vaške učiteljice Po avtocesti od Postojne do Razdrtega *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Narasla dravska voda zaslužna za novi mestni most Novi temelji naše arheologije Z 11-imi leti zborovodja in organist *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovničar prve polovice 18. stoletja Pesnik slovečega imena Začetek konjeniških prireditev v Ljutomeru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov