Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
AVGUSTA ŠANTEL mlajša se je rodila na današnji dan leta 1876 v Gorici. Po šolanju na učiteljišču v Gorici je v Münchnu študirala slikarstvo, nato pa poučevala v nekaj slovenskih krajih in na šoli za otroke pomorskih častnikov v Pulju. Tam je tudi igrala violino v vojaškem orkestru. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja se je z materjo Avgusto in sestro Henriko (tudi ti sta bili slikarki) naselila v Ljubljani, se posvečala slikanju in sodelovala v orkestru Glasbene matice. Avgusta Šantel mlajša je ustvarjala predvsem v akvarelu in olju. Tematsko se je posvečala krajinarstvu, tihožitjem in figuralnim kompozicijam, veliko pa je tudi razstavljala.
—–
Na današnji dan leta 1944 zvečer sta na partizansko-zavezniškem letališču Nadlesk v Loški dolini pristali prvi zavezniški letali in odpeljali v Italijo, v Bari, 47 ranjenih partizanov in osem rešenih sestreljenih zavezniških letalcev. S tega letališča so zavezniška letala v dobrem poldrugem mesecu delovanja prepeljala v Italijo skoraj šeststo ranjenih partizanov, 84 rešenih zavezniških pilotov ter pet iz taborišč pobeglih Francozov.
—–
Retrospektivna zbiranja statističnih podatkov o prebivalstvu na določenem ozemlju ali na kratko popise prebivalstva praviloma opravljajo vsakih deset let. V deželah, naseljenih s Slovenci, je bil prvi sodobni popis opravljen leta 1869, do razpada Avstro-Ogrske pa jih je bilo še pet.
Sprva so popisovali po stanovanjskih enotah: pri stanovalcih priimek in ime, sorodstveno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, datum in kraj rojstva, domovinsko pravico in državljanstvo, veroizpoved, rodbinski stan in poklic oziroma poglavitno pridobitno dejavnost. Pozneje so uvedli še rubrike o občevalnem jeziku, telesnih hibah, pismenosti, postranskem zaslužku in hišnih lastnikih.
V letih med obema svetovnima vojnama sta bila na slovenskem ozemlju v okviru Kraljevine Jugoslavije dva popisa prebivalstva, po drugi svetovni vojni pa jih je Jugoslavija opravila šest.
Na današnji dan leta 1948 (takrat državna meja z Italijo še ni bila dokončno določena) so objavili podatke prvega povojnega popisa; kritični datum je bil 31. marec tistega leta. Slovenija je pred 70-imi leti štela 1,389.094 prebivalcev.
—–
Na današnji dan leta 1969 je ob dveh in 31 minut po srenjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred 49-imi leti lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
AVGUSTA ŠANTEL mlajša se je rodila na današnji dan leta 1876 v Gorici. Po šolanju na učiteljišču v Gorici je v Münchnu študirala slikarstvo, nato pa poučevala v nekaj slovenskih krajih in na šoli za otroke pomorskih častnikov v Pulju. Tam je tudi igrala violino v vojaškem orkestru. V začetku tridesetih let prejšnjega stoletja se je z materjo Avgusto in sestro Henriko (tudi ti sta bili slikarki) naselila v Ljubljani, se posvečala slikanju in sodelovala v orkestru Glasbene matice. Avgusta Šantel mlajša je ustvarjala predvsem v akvarelu in olju. Tematsko se je posvečala krajinarstvu, tihožitjem in figuralnim kompozicijam, veliko pa je tudi razstavljala.
—–
Na današnji dan leta 1944 zvečer sta na partizansko-zavezniškem letališču Nadlesk v Loški dolini pristali prvi zavezniški letali in odpeljali v Italijo, v Bari, 47 ranjenih partizanov in osem rešenih sestreljenih zavezniških letalcev. S tega letališča so zavezniška letala v dobrem poldrugem mesecu delovanja prepeljala v Italijo skoraj šeststo ranjenih partizanov, 84 rešenih zavezniških pilotov ter pet iz taborišč pobeglih Francozov.
—–
Retrospektivna zbiranja statističnih podatkov o prebivalstvu na določenem ozemlju ali na kratko popise prebivalstva praviloma opravljajo vsakih deset let. V deželah, naseljenih s Slovenci, je bil prvi sodobni popis opravljen leta 1869, do razpada Avstro-Ogrske pa jih je bilo še pet.
Sprva so popisovali po stanovanjskih enotah: pri stanovalcih priimek in ime, sorodstveno razmerje z imetnikom stanovanja, spol, datum in kraj rojstva, domovinsko pravico in državljanstvo, veroizpoved, rodbinski stan in poklic oziroma poglavitno pridobitno dejavnost. Pozneje so uvedli še rubrike o občevalnem jeziku, telesnih hibah, pismenosti, postranskem zaslužku in hišnih lastnikih.
V letih med obema svetovnima vojnama sta bila na slovenskem ozemlju v okviru Kraljevine Jugoslavije dva popisa prebivalstva, po drugi svetovni vojni pa jih je Jugoslavija opravila šest.
Na današnji dan leta 1948 (takrat državna meja z Italijo še ni bila dokončno določena) so objavili podatke prvega povojnega popisa; kritični datum je bil 31. marec tistega leta. Slovenija je pred 70-imi leti štela 1,389.094 prebivalcev.
—–
Na današnji dan leta 1969 je ob dveh in 31 minut po srenjeevropskem času na Mesec stopil prvi človek. To je bil ameriški vesoljec Neil Armstrong. Skupaj z Edwinom Aldrinom, ki je iz pristajalnega plovila “Orel” stopil na Mesec drugi, je ostal tam 22 ur. Armstrong je takrat izrekel danes že zgodovinski stavek: “To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo.”
Po izkrcanju na planoto, imenovano Morje miru, sta Armstrong in Aldrin namestila televizijsko kamero, ki ju je snemala, ko sta razvila ameriško zastavo, odkrila ploščo ter nabrala kar 37 kilogramov in pol vzorcev prahu in kamenja z Mesečeve površine. Njun sprehod je trajal osem ur in pol. Vse to je televizijska kamera neposredno prenašala na Zemljo in tako je ta zgodovinski dogodek pred 49-imi leti lahko spremljalo približno 500 milijonov ljudi.
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov