Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 973 je cesar Oton II. z dvema darovnicama podelil freisinškemu škofu obsežno posest na Kranjskem in tako ustanovil velíko zemljiško gospostvo s sedežem v Škofji Loki; od tod ji tudi pridevek “škofja”. Freisinški zemljiški gospodje so v dobi srednjeveške kolonizacije dali temu okolišu značilen pečat v etničnem in gospodarskem pogledu; sem so naseljevali nemške koloniste, pokrajino pa so intenzivno kultivirali.
Zanimivost škofjeloškega grba je zamorec. Po legendi je enega izmed freisinških zemljiških gospodov med potovanjem v Poljansko dolino napadel medved. Zamorec, ki je spremljal gospoda, pa je medveda ubil s puščico. V zahvalo mu je škof obljubil, da »ga bo naredil slavnega, da ga bodo pomnili še mnogi rodovi«. In tako je zamorec s krono postal simbol freisinške škofije, pa tudi Škofje Loke.
—–
Stiški rokopis je slovenski jezikovni spomenik, ki je nastal okoli leta 1428 v samostanu Stična na Dolenjskem. Češki menih si je v svoj priročnik v staročeškem rokopisu napisal slovensko molitev pred pridigo »Milost ino gnada«, Marijino molitev »Čaščena bodi kraljica«, več osnutkov za pridige in nekaj slovenskih besed. Dvanajst let pozneje je cisterijanec slovenskega rodu v isti priročnik zapisal še prvo kitico velikonočne pesmi »Naš Gospud je od smerti vstal« in različico splošne spovedi »Ja se adpavem hudiču«.
V knjigi je še latinsko-slovenski glosarček s sedmimi iztočnicami, ki pomeni začetek slovenskega slovaropisja. Cistercijanski samostan v Stični je bil vedno ognjišče domače besede in od 16. do 18. stoletja tudi sedež edine glasbene šole na Slovenskem. Ustanovna listina samostana je bila izdana na današnji dan leta 1136.
.—–
Pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik in astronom BERNARD PERGER se je rodil okoli leta 1440 v Zgornji Ščavnici pri Lenartu. Sodi med humaniste slovenskega rodu, ki so poučevali po takratnih univerzah – Perger na dunajski – in so s svojo napredno usmerjenostjo iz teh ustanov izrivali ostanke srednjeveških metod. Pomembne so Pergerjeve reforme pouka latinščine. 1479. leta je sestavil latinsko slovnico “Gramatica nova”; z njo se je odvrnil od tradicij srednjeveških sholastičnih slovnic in se oprl na italijanski humanizem. Ta slovnica je doživela vsaj trideset izdaj. Bernardu Pergerju je cesar Friderik III. zaupal tudi pomembne diplomatske naloge.
Gledališka igralka in pedagoginja MIHAELA ŠARIČ se je rodila na današnji dan leta 1891 v Bjelovarju na Hrvaškem. Končala je dunajsko dramsko šolo in pozneje je od leta 1918 do 1950 igrala v ljubljanski Drami; vmes je le dve sezoni nastopala v Mariboru in na Reki. Igrala je zlasti v Cankarjevih in Shakespearjevih delih. Velja za eno naših najbolj tenkočutnih dramskih umetnic z velikim posluhom za odrski jezik, odlikovala pa se je tudi v umetniškem pripovedovanju. Odlomek je iz radijske igre »Pod mlečnim gozdom«, posnete pred pol stoletja. Bila je tudi profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na ljubljanski gledališki akademiji. Leta 1970 je dobila Prešernovo nagrado.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 973 je cesar Oton II. z dvema darovnicama podelil freisinškemu škofu obsežno posest na Kranjskem in tako ustanovil velíko zemljiško gospostvo s sedežem v Škofji Loki; od tod ji tudi pridevek “škofja”. Freisinški zemljiški gospodje so v dobi srednjeveške kolonizacije dali temu okolišu značilen pečat v etničnem in gospodarskem pogledu; sem so naseljevali nemške koloniste, pokrajino pa so intenzivno kultivirali.
Zanimivost škofjeloškega grba je zamorec. Po legendi je enega izmed freisinških zemljiških gospodov med potovanjem v Poljansko dolino napadel medved. Zamorec, ki je spremljal gospoda, pa je medveda ubil s puščico. V zahvalo mu je škof obljubil, da »ga bo naredil slavnega, da ga bodo pomnili še mnogi rodovi«. In tako je zamorec s krono postal simbol freisinške škofije, pa tudi Škofje Loke.
—–
Stiški rokopis je slovenski jezikovni spomenik, ki je nastal okoli leta 1428 v samostanu Stična na Dolenjskem. Češki menih si je v svoj priročnik v staročeškem rokopisu napisal slovensko molitev pred pridigo »Milost ino gnada«, Marijino molitev »Čaščena bodi kraljica«, več osnutkov za pridige in nekaj slovenskih besed. Dvanajst let pozneje je cisterijanec slovenskega rodu v isti priročnik zapisal še prvo kitico velikonočne pesmi »Naš Gospud je od smerti vstal« in različico splošne spovedi »Ja se adpavem hudiču«.
V knjigi je še latinsko-slovenski glosarček s sedmimi iztočnicami, ki pomeni začetek slovenskega slovaropisja. Cistercijanski samostan v Stični je bil vedno ognjišče domače besede in od 16. do 18. stoletja tudi sedež edine glasbene šole na Slovenskem. Ustanovna listina samostana je bila izdana na današnji dan leta 1136.
.—–
Pedagog, jezikoslovec, pravnik, matematik in astronom BERNARD PERGER se je rodil okoli leta 1440 v Zgornji Ščavnici pri Lenartu. Sodi med humaniste slovenskega rodu, ki so poučevali po takratnih univerzah – Perger na dunajski – in so s svojo napredno usmerjenostjo iz teh ustanov izrivali ostanke srednjeveških metod. Pomembne so Pergerjeve reforme pouka latinščine. 1479. leta je sestavil latinsko slovnico “Gramatica nova”; z njo se je odvrnil od tradicij srednjeveških sholastičnih slovnic in se oprl na italijanski humanizem. Ta slovnica je doživela vsaj trideset izdaj. Bernardu Pergerju je cesar Friderik III. zaupal tudi pomembne diplomatske naloge.
Gledališka igralka in pedagoginja MIHAELA ŠARIČ se je rodila na današnji dan leta 1891 v Bjelovarju na Hrvaškem. Končala je dunajsko dramsko šolo in pozneje je od leta 1918 do 1950 igrala v ljubljanski Drami; vmes je le dve sezoni nastopala v Mariboru in na Reki. Igrala je zlasti v Cankarjevih in Shakespearjevih delih. Velja za eno naših najbolj tenkočutnih dramskih umetnic z velikim posluhom za odrski jezik, odlikovala pa se je tudi v umetniškem pripovedovanju. Odlomek je iz radijske igre »Pod mlečnim gozdom«, posnete pred pol stoletja. Bila je tudi profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na ljubljanski gledališki akademiji. Leta 1970 je dobila Prešernovo nagrado.
Prvo strokovno delo o gojenju vinske trte v slovenskem jeziku Začetnik romanistike na ljubljanski univerzi 35 let v Mestnem gledališču ljubljanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mednarodna slikarska šola v Münchnu »Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje« Otoplitve političnih odnosov s sosednjo Avstrijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica Umetnost, oprta na domače folklorno izročilo Pionir hortikulture in krajinarstva na Slovenskem
Veliki koroški potres Z boljšim abecednikom do branja in pisanja Od ekspresionizma do nove stvarnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden izmed začetnikov moderne geografije in kartografije pri nas Četrt stoletja dela za Prešernovo bibliografijo »Prva dama slovenske literarne zgodovine«
Arhitekt odličnosti S »Čašo opojnosti« v literarno zgodovino Raziskovalec flore, vegetacije in zgodovine botanike na Slovenskem
Bogata zapuščina cerkvenega slikarja Olimpionik s sabljo in floretom iz Kočevja Prvi predavatelj muzeologije in spomeniškega varstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Cesarjev privilegij meščanom Radgone Dediščina diplomata in egiptologa Svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Neveljaven email naslov