Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

20.10.2018


Avstrija je leta 1774 vpeljala osnovnošolsko obveznost za vse otroke, »katerih starši nočejo ali ne morejo plačevati domačih učiteljev«. Na današnji dan leta 1781 pa je z odredbo določila tudi  kazni za starše, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo. Šolobvezni so bili vsi otroci od šestega leta naprej, vendar le, če so stanovali do pol ure hoda od nje. Premožni starši so morali za kazen odšteti dvojno šolnino, revnejši pa opravljati različna javna dela, predvsem pri zidanju ali obnavljanju šolskih zgradb.

——

Šolnik  in  metodik  Luka  LAVTAR  je leta 1872 na dunajski univerzi diplomiral iz matematike in fizike. Poučeval je na ljubljanski realki, ženskem učiteljišču v Gorici in moškem v Mariboru. Izhodišče njegove metodike pri pouku matematike je bilo, da računanje temelji na štetju. Zavzemal se je za postopno seznanjanje učencev z računskimi operacijami, za prehajanje od lažjega k težjemu, na nižji stopnji je izključeval množenje, merjenje in deljenje ter poudarjal praktično stran uporabnih nalog. Luka Lavtar je prirejal in pisal tudi matematične učbenike za osnovne šole in učiteljišča. Rodil se je na današnji dan leta0 1846 v Železnikih.

—–

BORIS  ČERNIGOJ  je pripadal pionirski skupini slovenskih visokošolskih pedagogov, ki so vzgajali prve generacije diplomiranih strojnih inženirjev in jih uspeli zelo dobro pripraviti za hiter razvoj slovenske termoenergetike po drugi svetovni vojni. Študiral je v Ljubljani in Zagrebu. Leta 1941 se je zaposlil na Tehniški fakulteti v Ljubljani, od leta 1968 pa je bil redni profesor na Fakulteti za strojništvo; bil je tudi njen dekan. Dve desetletji je poučeval tudi na Višji pomorski šoli v Piranu, sedanji fakulteti za pomorstvo in promet.

Njegovo ožje področje raziskovanja je bilo termoenergetsko strojništvo, predvsem parni stroji in turbine ter plinske turbine. Pisal je učbenike in druge  strokovne in znanstvene članke, aktivno pa je sodeloval tudi pri ustvarjanju slovenske strokovne terminologije ter izdal angleško-slovenski slovar za strojno stroko. Bil je zaslužni član jugoslovanske Zveze strojnih in elektroinženirjev in tehnikov ter častni član slovenske Zveze. Boris Černigoj se je rodil na današnji dan leta 1915 v Innsbrucku v Avstriji.

—–

Pesnik, pripovednik, esejist in kritik JOŽE JAVORŠEK, s pravim imenom Jože Brejc, se je rodil na današnji dan leta 1920 v Velikih Laščah. V narodnoosvobodilnem boju je že od leta 1941 opravljal vrsto pomembnih vojaških, političnih in kulturniških nalog; nazadnje je vodil Radio Osvobodilna fronta.

Leta 1949 je bil na montiranem političnem procesu v Ljubljani obsojen na 12 let zapora. Po treh letih je bil izpuščen in leta 1990 rehabilitiran. Leta 1956 je diplomiral iz dramaturgije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Z dramskimi deli je v petdesetih letih prejšnjega stoletja precej pripomogel k modernizaciji slovenskega gledališkega izraza. V pripovedni, esejistični, spominski in polemični prozi je izražal raznovrstnost in kontroverznost svojih izkušenj. Njegove knjige s polemičnimi, pogosto pamfletnimi obračuni s sodobniki so doživele velik odziv. Jože Javoršek je  leta 1987 v Franciji objavil avtobiografsko delo “Nevarni spomini” in dobil zanj pariško literarno nagrado, še prej – leta 1976 – pa je prejel nagrado Prešernovega sklada.


Na današnji dan

6271 epizod

Na današnji dan

6271 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

20.10.2018


Avstrija je leta 1774 vpeljala osnovnošolsko obveznost za vse otroke, »katerih starši nočejo ali ne morejo plačevati domačih učiteljev«. Na današnji dan leta 1781 pa je z odredbo določila tudi  kazni za starše, ki svojih otrok ne pošiljajo v šolo. Šolobvezni so bili vsi otroci od šestega leta naprej, vendar le, če so stanovali do pol ure hoda od nje. Premožni starši so morali za kazen odšteti dvojno šolnino, revnejši pa opravljati različna javna dela, predvsem pri zidanju ali obnavljanju šolskih zgradb.

——

Šolnik  in  metodik  Luka  LAVTAR  je leta 1872 na dunajski univerzi diplomiral iz matematike in fizike. Poučeval je na ljubljanski realki, ženskem učiteljišču v Gorici in moškem v Mariboru. Izhodišče njegove metodike pri pouku matematike je bilo, da računanje temelji na štetju. Zavzemal se je za postopno seznanjanje učencev z računskimi operacijami, za prehajanje od lažjega k težjemu, na nižji stopnji je izključeval množenje, merjenje in deljenje ter poudarjal praktično stran uporabnih nalog. Luka Lavtar je prirejal in pisal tudi matematične učbenike za osnovne šole in učiteljišča. Rodil se je na današnji dan leta0 1846 v Železnikih.

—–

BORIS  ČERNIGOJ  je pripadal pionirski skupini slovenskih visokošolskih pedagogov, ki so vzgajali prve generacije diplomiranih strojnih inženirjev in jih uspeli zelo dobro pripraviti za hiter razvoj slovenske termoenergetike po drugi svetovni vojni. Študiral je v Ljubljani in Zagrebu. Leta 1941 se je zaposlil na Tehniški fakulteti v Ljubljani, od leta 1968 pa je bil redni profesor na Fakulteti za strojništvo; bil je tudi njen dekan. Dve desetletji je poučeval tudi na Višji pomorski šoli v Piranu, sedanji fakulteti za pomorstvo in promet.

Njegovo ožje področje raziskovanja je bilo termoenergetsko strojništvo, predvsem parni stroji in turbine ter plinske turbine. Pisal je učbenike in druge  strokovne in znanstvene članke, aktivno pa je sodeloval tudi pri ustvarjanju slovenske strokovne terminologije ter izdal angleško-slovenski slovar za strojno stroko. Bil je zaslužni član jugoslovanske Zveze strojnih in elektroinženirjev in tehnikov ter častni član slovenske Zveze. Boris Černigoj se je rodil na današnji dan leta 1915 v Innsbrucku v Avstriji.

—–

Pesnik, pripovednik, esejist in kritik JOŽE JAVORŠEK, s pravim imenom Jože Brejc, se je rodil na današnji dan leta 1920 v Velikih Laščah. V narodnoosvobodilnem boju je že od leta 1941 opravljal vrsto pomembnih vojaških, političnih in kulturniških nalog; nazadnje je vodil Radio Osvobodilna fronta.

Leta 1949 je bil na montiranem političnem procesu v Ljubljani obsojen na 12 let zapora. Po treh letih je bil izpuščen in leta 1990 rehabilitiran. Leta 1956 je diplomiral iz dramaturgije na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Z dramskimi deli je v petdesetih letih prejšnjega stoletja precej pripomogel k modernizaciji slovenskega gledališkega izraza. V pripovedni, esejistični, spominski in polemični prozi je izražal raznovrstnost in kontroverznost svojih izkušenj. Njegove knjige s polemičnimi, pogosto pamfletnimi obračuni s sodobniki so doživele velik odziv. Jože Javoršek je  leta 1987 v Franciji objavil avtobiografsko delo “Nevarni spomini” in dobil zanj pariško literarno nagrado, še prej – leta 1976 – pa je prejel nagrado Prešernovega sklada.


04.05.2022

Na današnji dan 4. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


03.05.2022

Na današnji dan 3. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


02.05.2022

Na današnji dan 2. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.05.2022

Na današnji dan 1. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


30.04.2022

Na današnji dan 30. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


29.04.2022

Na današnji dan 29. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


28.04.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.04.2022

Na današnji dan 27. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.04.2022

Na današnji dan 26. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.04.2022

Na današnji dan 25. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.04.2022

Na današnji dan 24. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


23.04.2022

Na današnji dan 23. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


22.04.2022

Na današnji dan 22. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


21.04.2022

Na današnji dan 21. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


20.04.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.04.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


18.04.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.04.2022

Na današnji dan 17. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.04.2022

Na današnji dan 16. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.04.2022

Na današnji dan 15. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 47 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov