Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sloviti olimpionik LEON ŠTUKELJ, sicer pravnik po poklicu, se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Novem mestu. V športno zgodovino se je zapisal kot prvi slovenski olimpijski zmagovalec. Na treh olimpijskih igrah – leta 1924 v Parizu, štiri leta pozneje v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu – je osvojil tri zlate, srebrno in dve bronasti medalji. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih: leta 1922 je postal svetovni prvak na krogih, drogu in bradlji, leta 1926 pa spet na krogih in drogu.
Sicer pa Leon Štukelj ni bil samo nosilec kolajn z največjih tekmovanj, bil je tudi živa priča velikanskega razmaha športa na splošno in hkrati mož, ki je svoje doživljanje športa in njegovih vrednot prepričljivo posredoval vedno novim rodovom. To je ob svoji 90-letnici storil tudi s knjigo “Mojih sedem svetovnih tekmovanj”.
Nepozaben pa bo ostal njegov prihod na stadion ob slovesnem odprtju olimpijskih iger leta 1996 v Atlanti v Združenih državah Amerike. Takrat je 97-letni “slovenski športnik stoletja” zbudil občudovanje in spoštovanje vseh gledalcev sveta. Olimpionik Leon Štukelj je prejel Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Republike Slovenije in olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Pesnik in pisatelj STANKO VUK je že kot dijak pred fašistično oblastjo zbežal v Ljubljano, od koder se je vrnil šele po amnestiji leta 1930. V Benetkah je doktoriral iz političnih in diplomatskih ved. Zaradi protifašističnega delovanja so ga zaprli in na 2. tržaškem procesu leta 1941 obsodili na petnajst let zapora, vendar ga je poznejša nemška oblast po treh letih izpustila. Po vrnitvi v Trst in pred nameravanim odhodom v partizane so ga neznanci skupaj z ženo ustrelili.
Pesmi je sprva objavljal v ilegalnih ciklostiranih glasilih in mesečnikih, pozneje pa so njegove črtice s socialno, narodnostno, potopisno in intimno tematiko med drugim izhajale v revijah Dom in svet, Ljubljanski zvon in Mladika. Pomemben zgled epistolarne literature je približno 400 njegovih pisem iz zapora ženi in staršem; pisal jih je v italijanščini, ker drugače ni smel. Italijanski pisatelj Fulvio Tomizza je leta 1985 Vukovo tragično usodo dokumentarno prikazal v romanu “Mladoporočenca iz ulice Rossetti”. Pesnik in pisatelj Stanko Vuk se je rodil na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Na današnji dan pred sto leti se je v Grosupljem rodil kipar in likovni pedagog STANE KERŽIČ. Leta 1949 je diplomiral na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, leta 1951 pa je končal specialko za kiparstvo. Njegov opus zajema portretno in spomeniško plastiko. Portreti otrok govore o spontani ustvarjalnosti, ki ji je podrejen tudi material. Pri spomenikih je Stane Keržič sprva zagovarjal realistično smer z vsemi podrobnostmi, pozneje pa jih je vse bolj povezoval z arhitekturnimi zasnovami.
—–
Časnikar in gledališki kritik LOJZE SMASEK je študiral na visoki šoli za filmsko igro in režijo v Beogradu in na ljubljanski filozofski fakulteti. Od 1956. leta je bil novinar v kulturnem uredništvu dnevnika “Večer”. Pionirsko se je lotil ocenjevanja dramskih del na Radiu Ljubljana, od leta 1959 pa tudi televizijskih oddaj. Vseskozi je spremljal uprizoritve slovenskih gledališč in jih primerjal z gledališkimi stvaritvami po svetu. Lojze Smasek se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Mariboru.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Sloviti olimpionik LEON ŠTUKELJ, sicer pravnik po poklicu, se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Novem mestu. V športno zgodovino se je zapisal kot prvi slovenski olimpijski zmagovalec. Na treh olimpijskih igrah – leta 1924 v Parizu, štiri leta pozneje v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu – je osvojil tri zlate, srebrno in dve bronasti medalji. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih: leta 1922 je postal svetovni prvak na krogih, drogu in bradlji, leta 1926 pa spet na krogih in drogu.
Sicer pa Leon Štukelj ni bil samo nosilec kolajn z največjih tekmovanj, bil je tudi živa priča velikanskega razmaha športa na splošno in hkrati mož, ki je svoje doživljanje športa in njegovih vrednot prepričljivo posredoval vedno novim rodovom. To je ob svoji 90-letnici storil tudi s knjigo “Mojih sedem svetovnih tekmovanj”.
Nepozaben pa bo ostal njegov prihod na stadion ob slovesnem odprtju olimpijskih iger leta 1996 v Atlanti v Združenih državah Amerike. Takrat je 97-letni “slovenski športnik stoletja” zbudil občudovanje in spoštovanje vseh gledalcev sveta. Olimpionik Leon Štukelj je prejel Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Republike Slovenije in olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Pesnik in pisatelj STANKO VUK je že kot dijak pred fašistično oblastjo zbežal v Ljubljano, od koder se je vrnil šele po amnestiji leta 1930. V Benetkah je doktoriral iz političnih in diplomatskih ved. Zaradi protifašističnega delovanja so ga zaprli in na 2. tržaškem procesu leta 1941 obsodili na petnajst let zapora, vendar ga je poznejša nemška oblast po treh letih izpustila. Po vrnitvi v Trst in pred nameravanim odhodom v partizane so ga neznanci skupaj z ženo ustrelili.
Pesmi je sprva objavljal v ilegalnih ciklostiranih glasilih in mesečnikih, pozneje pa so njegove črtice s socialno, narodnostno, potopisno in intimno tematiko med drugim izhajale v revijah Dom in svet, Ljubljanski zvon in Mladika. Pomemben zgled epistolarne literature je približno 400 njegovih pisem iz zapora ženi in staršem; pisal jih je v italijanščini, ker drugače ni smel. Italijanski pisatelj Fulvio Tomizza je leta 1985 Vukovo tragično usodo dokumentarno prikazal v romanu “Mladoporočenca iz ulice Rossetti”. Pesnik in pisatelj Stanko Vuk se je rodil na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Na današnji dan pred sto leti se je v Grosupljem rodil kipar in likovni pedagog STANE KERŽIČ. Leta 1949 je diplomiral na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, leta 1951 pa je končal specialko za kiparstvo. Njegov opus zajema portretno in spomeniško plastiko. Portreti otrok govore o spontani ustvarjalnosti, ki ji je podrejen tudi material. Pri spomenikih je Stane Keržič sprva zagovarjal realistično smer z vsemi podrobnostmi, pozneje pa jih je vse bolj povezoval z arhitekturnimi zasnovami.
—–
Časnikar in gledališki kritik LOJZE SMASEK je študiral na visoki šoli za filmsko igro in režijo v Beogradu in na ljubljanski filozofski fakulteti. Od 1956. leta je bil novinar v kulturnem uredništvu dnevnika “Večer”. Pionirsko se je lotil ocenjevanja dramskih del na Radiu Ljubljana, od leta 1959 pa tudi televizijskih oddaj. Vseskozi je spremljal uprizoritve slovenskih gledališč in jih primerjal z gledališkimi stvaritvami po svetu. Lojze Smasek se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Mariboru.
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov