Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sloviti olimpionik LEON ŠTUKELJ, sicer pravnik po poklicu, se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Novem mestu. V športno zgodovino se je zapisal kot prvi slovenski olimpijski zmagovalec. Na treh olimpijskih igrah – leta 1924 v Parizu, štiri leta pozneje v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu – je osvojil tri zlate, srebrno in dve bronasti medalji. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih: leta 1922 je postal svetovni prvak na krogih, drogu in bradlji, leta 1926 pa spet na krogih in drogu.
Sicer pa Leon Štukelj ni bil samo nosilec kolajn z največjih tekmovanj, bil je tudi živa priča velikanskega razmaha športa na splošno in hkrati mož, ki je svoje doživljanje športa in njegovih vrednot prepričljivo posredoval vedno novim rodovom. To je ob svoji 90-letnici storil tudi s knjigo “Mojih sedem svetovnih tekmovanj”.
Nepozaben pa bo ostal njegov prihod na stadion ob slovesnem odprtju olimpijskih iger leta 1996 v Atlanti v Združenih državah Amerike. Takrat je 97-letni “slovenski športnik stoletja” zbudil občudovanje in spoštovanje vseh gledalcev sveta. Olimpionik Leon Štukelj je prejel Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Republike Slovenije in olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Pesnik in pisatelj STANKO VUK je že kot dijak pred fašistično oblastjo zbežal v Ljubljano, od koder se je vrnil šele po amnestiji leta 1930. V Benetkah je doktoriral iz političnih in diplomatskih ved. Zaradi protifašističnega delovanja so ga zaprli in na 2. tržaškem procesu leta 1941 obsodili na petnajst let zapora, vendar ga je poznejša nemška oblast po treh letih izpustila. Po vrnitvi v Trst in pred nameravanim odhodom v partizane so ga neznanci skupaj z ženo ustrelili.
Pesmi je sprva objavljal v ilegalnih ciklostiranih glasilih in mesečnikih, pozneje pa so njegove črtice s socialno, narodnostno, potopisno in intimno tematiko med drugim izhajale v revijah Dom in svet, Ljubljanski zvon in Mladika. Pomemben zgled epistolarne literature je približno 400 njegovih pisem iz zapora ženi in staršem; pisal jih je v italijanščini, ker drugače ni smel. Italijanski pisatelj Fulvio Tomizza je leta 1985 Vukovo tragično usodo dokumentarno prikazal v romanu “Mladoporočenca iz ulice Rossetti”. Pesnik in pisatelj Stanko Vuk se je rodil na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Na današnji dan pred sto leti se je v Grosupljem rodil kipar in likovni pedagog STANE KERŽIČ. Leta 1949 je diplomiral na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, leta 1951 pa je končal specialko za kiparstvo. Njegov opus zajema portretno in spomeniško plastiko. Portreti otrok govore o spontani ustvarjalnosti, ki ji je podrejen tudi material. Pri spomenikih je Stane Keržič sprva zagovarjal realistično smer z vsemi podrobnostmi, pozneje pa jih je vse bolj povezoval z arhitekturnimi zasnovami.
—–
Časnikar in gledališki kritik LOJZE SMASEK je študiral na visoki šoli za filmsko igro in režijo v Beogradu in na ljubljanski filozofski fakulteti. Od 1956. leta je bil novinar v kulturnem uredništvu dnevnika “Večer”. Pionirsko se je lotil ocenjevanja dramskih del na Radiu Ljubljana, od leta 1959 pa tudi televizijskih oddaj. Vseskozi je spremljal uprizoritve slovenskih gledališč in jih primerjal z gledališkimi stvaritvami po svetu. Lojze Smasek se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Mariboru.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Sloviti olimpionik LEON ŠTUKELJ, sicer pravnik po poklicu, se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Novem mestu. V športno zgodovino se je zapisal kot prvi slovenski olimpijski zmagovalec. Na treh olimpijskih igrah – leta 1924 v Parizu, štiri leta pozneje v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu – je osvojil tri zlate, srebrno in dve bronasti medalji. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih: leta 1922 je postal svetovni prvak na krogih, drogu in bradlji, leta 1926 pa spet na krogih in drogu.
Sicer pa Leon Štukelj ni bil samo nosilec kolajn z največjih tekmovanj, bil je tudi živa priča velikanskega razmaha športa na splošno in hkrati mož, ki je svoje doživljanje športa in njegovih vrednot prepričljivo posredoval vedno novim rodovom. To je ob svoji 90-letnici storil tudi s knjigo “Mojih sedem svetovnih tekmovanj”.
Nepozaben pa bo ostal njegov prihod na stadion ob slovesnem odprtju olimpijskih iger leta 1996 v Atlanti v Združenih državah Amerike. Takrat je 97-letni “slovenski športnik stoletja” zbudil občudovanje in spoštovanje vseh gledalcev sveta. Olimpionik Leon Štukelj je prejel Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Republike Slovenije in olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Pesnik in pisatelj STANKO VUK je že kot dijak pred fašistično oblastjo zbežal v Ljubljano, od koder se je vrnil šele po amnestiji leta 1930. V Benetkah je doktoriral iz političnih in diplomatskih ved. Zaradi protifašističnega delovanja so ga zaprli in na 2. tržaškem procesu leta 1941 obsodili na petnajst let zapora, vendar ga je poznejša nemška oblast po treh letih izpustila. Po vrnitvi v Trst in pred nameravanim odhodom v partizane so ga neznanci skupaj z ženo ustrelili.
Pesmi je sprva objavljal v ilegalnih ciklostiranih glasilih in mesečnikih, pozneje pa so njegove črtice s socialno, narodnostno, potopisno in intimno tematiko med drugim izhajale v revijah Dom in svet, Ljubljanski zvon in Mladika. Pomemben zgled epistolarne literature je približno 400 njegovih pisem iz zapora ženi in staršem; pisal jih je v italijanščini, ker drugače ni smel. Italijanski pisatelj Fulvio Tomizza je leta 1985 Vukovo tragično usodo dokumentarno prikazal v romanu “Mladoporočenca iz ulice Rossetti”. Pesnik in pisatelj Stanko Vuk se je rodil na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Na današnji dan pred sto leti se je v Grosupljem rodil kipar in likovni pedagog STANE KERŽIČ. Leta 1949 je diplomiral na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, leta 1951 pa je končal specialko za kiparstvo. Njegov opus zajema portretno in spomeniško plastiko. Portreti otrok govore o spontani ustvarjalnosti, ki ji je podrejen tudi material. Pri spomenikih je Stane Keržič sprva zagovarjal realistično smer z vsemi podrobnostmi, pozneje pa jih je vse bolj povezoval z arhitekturnimi zasnovami.
—–
Časnikar in gledališki kritik LOJZE SMASEK je študiral na visoki šoli za filmsko igro in režijo v Beogradu in na ljubljanski filozofski fakulteti. Od 1956. leta je bil novinar v kulturnem uredništvu dnevnika “Večer”. Pionirsko se je lotil ocenjevanja dramskih del na Radiu Ljubljana, od leta 1959 pa tudi televizijskih oddaj. Vseskozi je spremljal uprizoritve slovenskih gledališč in jih primerjal z gledališkimi stvaritvami po svetu. Lojze Smasek se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Mariboru.
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Neveljaven email naslov