Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Sloviti olimpionik LEON ŠTUKELJ, sicer pravnik po poklicu, se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Novem mestu. V športno zgodovino se je zapisal kot prvi slovenski olimpijski zmagovalec. Na treh olimpijskih igrah – leta 1924 v Parizu, štiri leta pozneje v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu – je osvojil tri zlate, srebrno in dve bronasti medalji. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih: leta 1922 je postal svetovni prvak na krogih, drogu in bradlji, leta 1926 pa spet na krogih in drogu.
Sicer pa Leon Štukelj ni bil samo nosilec kolajn z največjih tekmovanj, bil je tudi živa priča velikanskega razmaha športa na splošno in hkrati mož, ki je svoje doživljanje športa in njegovih vrednot prepričljivo posredoval vedno novim rodovom. To je ob svoji 90-letnici storil tudi s knjigo “Mojih sedem svetovnih tekmovanj”.
Nepozaben pa bo ostal njegov prihod na stadion ob slovesnem odprtju olimpijskih iger leta 1996 v Atlanti v Združenih državah Amerike. Takrat je 97-letni “slovenski športnik stoletja” zbudil občudovanje in spoštovanje vseh gledalcev sveta. Olimpionik Leon Štukelj je prejel Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Republike Slovenije in olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Pesnik in pisatelj STANKO VUK je že kot dijak pred fašistično oblastjo zbežal v Ljubljano, od koder se je vrnil šele po amnestiji leta 1930. V Benetkah je doktoriral iz političnih in diplomatskih ved. Zaradi protifašističnega delovanja so ga zaprli in na 2. tržaškem procesu leta 1941 obsodili na petnajst let zapora, vendar ga je poznejša nemška oblast po treh letih izpustila. Po vrnitvi v Trst in pred nameravanim odhodom v partizane so ga neznanci skupaj z ženo ustrelili.
Pesmi je sprva objavljal v ilegalnih ciklostiranih glasilih in mesečnikih, pozneje pa so njegove črtice s socialno, narodnostno, potopisno in intimno tematiko med drugim izhajale v revijah Dom in svet, Ljubljanski zvon in Mladika. Pomemben zgled epistolarne literature je približno 400 njegovih pisem iz zapora ženi in staršem; pisal jih je v italijanščini, ker drugače ni smel. Italijanski pisatelj Fulvio Tomizza je leta 1985 Vukovo tragično usodo dokumentarno prikazal v romanu “Mladoporočenca iz ulice Rossetti”. Pesnik in pisatelj Stanko Vuk se je rodil na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Na današnji dan pred sto leti se je v Grosupljem rodil kipar in likovni pedagog STANE KERŽIČ. Leta 1949 je diplomiral na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, leta 1951 pa je končal specialko za kiparstvo. Njegov opus zajema portretno in spomeniško plastiko. Portreti otrok govore o spontani ustvarjalnosti, ki ji je podrejen tudi material. Pri spomenikih je Stane Keržič sprva zagovarjal realistično smer z vsemi podrobnostmi, pozneje pa jih je vse bolj povezoval z arhitekturnimi zasnovami.
—–
Časnikar in gledališki kritik LOJZE SMASEK je študiral na visoki šoli za filmsko igro in režijo v Beogradu in na ljubljanski filozofski fakulteti. Od 1956. leta je bil novinar v kulturnem uredništvu dnevnika “Večer”. Pionirsko se je lotil ocenjevanja dramskih del na Radiu Ljubljana, od leta 1959 pa tudi televizijskih oddaj. Vseskozi je spremljal uprizoritve slovenskih gledališč in jih primerjal z gledališkimi stvaritvami po svetu. Lojze Smasek se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Mariboru.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Sloviti olimpionik LEON ŠTUKELJ, sicer pravnik po poklicu, se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Novem mestu. V športno zgodovino se je zapisal kot prvi slovenski olimpijski zmagovalec. Na treh olimpijskih igrah – leta 1924 v Parizu, štiri leta pozneje v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu – je osvojil tri zlate, srebrno in dve bronasti medalji. Uspešen je bil tudi na svetovnih prvenstvih: leta 1922 je postal svetovni prvak na krogih, drogu in bradlji, leta 1926 pa spet na krogih in drogu.
Sicer pa Leon Štukelj ni bil samo nosilec kolajn z največjih tekmovanj, bil je tudi živa priča velikanskega razmaha športa na splošno in hkrati mož, ki je svoje doživljanje športa in njegovih vrednot prepričljivo posredoval vedno novim rodovom. To je ob svoji 90-letnici storil tudi s knjigo “Mojih sedem svetovnih tekmovanj”.
Nepozaben pa bo ostal njegov prihod na stadion ob slovesnem odprtju olimpijskih iger leta 1996 v Atlanti v Združenih državah Amerike. Takrat je 97-letni “slovenski športnik stoletja” zbudil občudovanje in spoštovanje vseh gledalcev sveta. Olimpionik Leon Štukelj je prejel Bloudkovo nagrado, zlati častni znak Republike Slovenije in olimpijski red Mednarodnega olimpijskega komiteja.
—–
Pesnik in pisatelj STANKO VUK je že kot dijak pred fašistično oblastjo zbežal v Ljubljano, od koder se je vrnil šele po amnestiji leta 1930. V Benetkah je doktoriral iz političnih in diplomatskih ved. Zaradi protifašističnega delovanja so ga zaprli in na 2. tržaškem procesu leta 1941 obsodili na petnajst let zapora, vendar ga je poznejša nemška oblast po treh letih izpustila. Po vrnitvi v Trst in pred nameravanim odhodom v partizane so ga neznanci skupaj z ženo ustrelili.
Pesmi je sprva objavljal v ilegalnih ciklostiranih glasilih in mesečnikih, pozneje pa so njegove črtice s socialno, narodnostno, potopisno in intimno tematiko med drugim izhajale v revijah Dom in svet, Ljubljanski zvon in Mladika. Pomemben zgled epistolarne literature je približno 400 njegovih pisem iz zapora ženi in staršem; pisal jih je v italijanščini, ker drugače ni smel. Italijanski pisatelj Fulvio Tomizza je leta 1985 Vukovo tragično usodo dokumentarno prikazal v romanu “Mladoporočenca iz ulice Rossetti”. Pesnik in pisatelj Stanko Vuk se je rodil na današnji dan leta 1912 v Trstu.
——
Na današnji dan pred sto leti se je v Grosupljem rodil kipar in likovni pedagog STANE KERŽIČ. Leta 1949 je diplomiral na akademiji za upodabljajočo umetnost v Ljubljani, leta 1951 pa je končal specialko za kiparstvo. Njegov opus zajema portretno in spomeniško plastiko. Portreti otrok govore o spontani ustvarjalnosti, ki ji je podrejen tudi material. Pri spomenikih je Stane Keržič sprva zagovarjal realistično smer z vsemi podrobnostmi, pozneje pa jih je vse bolj povezoval z arhitekturnimi zasnovami.
—–
Časnikar in gledališki kritik LOJZE SMASEK je študiral na visoki šoli za filmsko igro in režijo v Beogradu in na ljubljanski filozofski fakulteti. Od 1956. leta je bil novinar v kulturnem uredništvu dnevnika “Večer”. Pionirsko se je lotil ocenjevanja dramskih del na Radiu Ljubljana, od leta 1959 pa tudi televizijskih oddaj. Vseskozi je spremljal uprizoritve slovenskih gledališč in jih primerjal z gledališkimi stvaritvami po svetu. Lojze Smasek se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Mariboru.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Prva Slovenka z doktoratom iz naravoslovja O državni pripadnosti Celovške kotline naj odloči plebiscit Škofja Loka dobi muzej *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štirje srčni možje vrh Triglava in dosežek 200 let pozneje Topniški častnik z redom Marije Terezije Prvi slovenski deželni glavar na Krajnskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Med notarskim in naravoslovnim delom Soustvarjalec slovenskega energetskega omrežja Spopad pri Robežu na Koroškem
Neveljaven email naslov