Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

16.03.2019


Josip Kocijančič, Josip Andrej Rus, Jože Košar

 JOSIP  KOCIJANČIČ  – rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Kanalu pri Gorici – je bil po poklicu pravnik. Že v gimnazijskih letih je vodil pevske zbore in zbiral ljudske pesmi, zato je v naši zgodovini zapisan predvsem kot zborovodja in skladatelj. Njegove zborovske skladbe in priredbe ljudskih pesmi odlikujeta melodična invencija in romantični zanos. Josip Kocijančič je s svojim delom, zlasti na Goriškem, vplival na krepitev narodne zavesti.

—–

 JOSIP  ANDREJ  RUS   je pravo študiral na Dunaju; tam je bil član Akademskega društva Slovenija in akademskega Sokola. Leta 1915 so ga kot politično sumljivega poslali v vojaški delavski oddelek, proti koncu prve svetovne vojne pa se je pod Maistrovim poveljstvom bojeval za severno mejo. Po vojni je v Ljubljani diplomiral iz prava in nato služboval kot sodnik, študiral pa je še filozofijo in se ukvarjal zlasti z razmerjem med etiko in pravom.

Zelo dejaven je bil tudi v sokolski organizaciji, telovadnem gibanju slovanskih narodov, ki so ga v drugi polovici 19. stoletja ustanovili v odgovor na nemške nacionalistične telovadne organizacije. Po okupaciji Jugoslavije je Josip Rus na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte,  aprila leta 1941, zastopal slovensko sokolstvo.

Na zasedanju AVNOJ-a novembra leta 1943 v Jajcu je bil izvoljen za podpredsednika, po koncu druge svetovne vojne pa je bil delegat v zvezni in republiški skupščini ter nekaj let predsednik Zveze za telesno vzgojo Partizan Jugoslavije. Z vrsto intervjujev je ustvaril spominsko gradivo v zvezi s prelomnimi dogodki in odločitvami v zgodovini slovenskega sokolstva ter slovenskega in jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja. Leta  1989 so izšli njegovi »Pričevanja in spomini« s podnaslovom »O sokolstvu, Osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji«. Josip Rus se je rodil na današnji dan leta 1893 na Bledu.

—–

Delavska društva na Slovenskem so začeli ustanavljati takoj po razglasitvi zborovalnega in društvenega zakona v Avstriji leta 1867. Kulturno izobraževalna dejavnost pri socialnih demokratih pa se je razvila šele po ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke leta 1896. Stranka je svoj sedež  preselila v Trst in tam je bilo ustanovljeno prvo slovensko delavsko pevsko društvo. Na današnji dan leta 1905 pa so v Trstu ustanovili tudi prvo delavsko izobraževalno društvo Ljudski  oder. Njegova dejavnost je zamrla  leta 1922, ko je na oblast prišel fašizem.

—–

Prevajalec, urednik in klasični filolog  JOŽE  KOŠAR  je leta 1932 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa do leta 1941 poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Po drugi svetovni vojni – med njo je bil med drugim tudi v nemškem ujetništvu – je postal ravnatelj te gimnazije, delal pa je tudi na prosvetnem ministrstvu. Kot pedagog si je prizadeval za poglobitev humanistične izobrazbe in ohranitev klasične gimnazije, vendar je pri tem doživel nasprotovanje.

V letih od 1960 do 1973 je bil direktor in glavni urednik Založbe Obzorja Maribor – ta je pod njegovim vodstvom imela pomembno vlogo v slovenski leposlovni in znanstveni ustvarjalnosti – ustanovil pa je tudi prvo slovensko tovarno gramofonskih plošč Helidon. Urejal je revijo »Nova obzorja« in povečal krog njenih sodelavcev. Za prevajanje je dobil Sovretovo nagrado. Jože Košar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Stročji vasi pri Ljutomeru.


Na današnji dan

6270 epizod

Na današnji dan

6270 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

16.03.2019


Josip Kocijančič, Josip Andrej Rus, Jože Košar

 JOSIP  KOCIJANČIČ  – rodil se je na današnji dan pred 170-imi leti v Kanalu pri Gorici – je bil po poklicu pravnik. Že v gimnazijskih letih je vodil pevske zbore in zbiral ljudske pesmi, zato je v naši zgodovini zapisan predvsem kot zborovodja in skladatelj. Njegove zborovske skladbe in priredbe ljudskih pesmi odlikujeta melodična invencija in romantični zanos. Josip Kocijančič je s svojim delom, zlasti na Goriškem, vplival na krepitev narodne zavesti.

—–

 JOSIP  ANDREJ  RUS   je pravo študiral na Dunaju; tam je bil član Akademskega društva Slovenija in akademskega Sokola. Leta 1915 so ga kot politično sumljivega poslali v vojaški delavski oddelek, proti koncu prve svetovne vojne pa se je pod Maistrovim poveljstvom bojeval za severno mejo. Po vojni je v Ljubljani diplomiral iz prava in nato služboval kot sodnik, študiral pa je še filozofijo in se ukvarjal zlasti z razmerjem med etiko in pravom.

Zelo dejaven je bil tudi v sokolski organizaciji, telovadnem gibanju slovanskih narodov, ki so ga v drugi polovici 19. stoletja ustanovili v odgovor na nemške nacionalistične telovadne organizacije. Po okupaciji Jugoslavije je Josip Rus na ustanovnem sestanku Osvobodilne fronte,  aprila leta 1941, zastopal slovensko sokolstvo.

Na zasedanju AVNOJ-a novembra leta 1943 v Jajcu je bil izvoljen za podpredsednika, po koncu druge svetovne vojne pa je bil delegat v zvezni in republiški skupščini ter nekaj let predsednik Zveze za telesno vzgojo Partizan Jugoslavije. Z vrsto intervjujev je ustvaril spominsko gradivo v zvezi s prelomnimi dogodki in odločitvami v zgodovini slovenskega sokolstva ter slovenskega in jugoslovanskega narodnoosvobodilnega boja. Leta  1989 so izšli njegovi »Pričevanja in spomini« s podnaslovom »O sokolstvu, Osvobodilni fronti in novi Jugoslaviji«. Josip Rus se je rodil na današnji dan leta 1893 na Bledu.

—–

Delavska društva na Slovenskem so začeli ustanavljati takoj po razglasitvi zborovalnega in društvenega zakona v Avstriji leta 1867. Kulturno izobraževalna dejavnost pri socialnih demokratih pa se je razvila šele po ustanovitvi Jugoslovanske socialdemokratske stranke leta 1896. Stranka je svoj sedež  preselila v Trst in tam je bilo ustanovljeno prvo slovensko delavsko pevsko društvo. Na današnji dan leta 1905 pa so v Trstu ustanovili tudi prvo delavsko izobraževalno društvo Ljudski  oder. Njegova dejavnost je zamrla  leta 1922, ko je na oblast prišel fašizem.

—–

Prevajalec, urednik in klasični filolog  JOŽE  KOŠAR  je leta 1932 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato pa do leta 1941 poučeval na klasični gimnaziji v Mariboru. Po drugi svetovni vojni – med njo je bil med drugim tudi v nemškem ujetništvu – je postal ravnatelj te gimnazije, delal pa je tudi na prosvetnem ministrstvu. Kot pedagog si je prizadeval za poglobitev humanistične izobrazbe in ohranitev klasične gimnazije, vendar je pri tem doživel nasprotovanje.

V letih od 1960 do 1973 je bil direktor in glavni urednik Založbe Obzorja Maribor – ta je pod njegovim vodstvom imela pomembno vlogo v slovenski leposlovni in znanstveni ustvarjalnosti – ustanovil pa je tudi prvo slovensko tovarno gramofonskih plošč Helidon. Urejal je revijo »Nova obzorja« in povečal krog njenih sodelavcev. Za prevajanje je dobil Sovretovo nagrado. Jože Košar se je rodil na današnji dan leta 1908 v Stročji vasi pri Ljutomeru.


03.05.2022

Na današnji dan 3. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


02.05.2022

Na današnji dan 2. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.05.2022

Na današnji dan 1. maj

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


30.04.2022

Na današnji dan 30. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


29.04.2022

Na današnji dan 29. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


28.04.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.04.2022

Na današnji dan 27. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


26.04.2022

Na današnji dan 26. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


25.04.2022

Na današnji dan 25. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


24.04.2022

Na današnji dan 24. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


23.04.2022

Na današnji dan 23. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


22.04.2022

Na današnji dan 22. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


21.04.2022

Na današnji dan 21. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


20.04.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


19.04.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


18.04.2022

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.04.2022

Na današnji dan 17. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.04.2022

Na današnji dan 16. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.04.2022

Na današnji dan 15. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.04.2022

Na današnji dan 14. april

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 47 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov