Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

12.04.2019


Rihard Jakopič, Josip Slavec, Stane Raztresen, Jože Hradil

Naš najpomembnejši  impresonistični slikar  RIHARD  JAKOPIČ  se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani. Kot umetnik je že zgodaj zavračal konservativni akademizem, šele slikanje v naravi pa je utrdilo njegovo prepričanje, da je narava najboljša učiteljica. Pred prvo svetovno vojno se je zlasti posvetil značilnostim in lepotam domače pokrajine in prav takrat je tudi ustvaril vrsto svojih najboljših in najbolj dognanih podob. Toda Jakopič ni bil samo vodja naših impresionistov, ampak tudi osrednja osebnost med tedanjimi slovenskimi umetniki.

Kljub številnim priznanjem se je do smrti bojeval za dostojno življenje, saj je vsa sredstva vlagal v svoje delo in prej še v zgraditev in dejavnost Jakopičevega paviljona v ljubljanskem Tivoliju, vse do druge svetovne vojne osrednjega razstavišča slovenske likovne umetnosti.  Žal so razstavišče  zaradi  prestavitve železniške proge leta 1962 podrli. Rihard Jakopič je kot osrednja osebnost naše umetnosti v prvi polovici 20. stoletja postavil temelje, na katerih se je začela razvijati slovenska moderna likovna umetnost. Ohranjenih je približno 1.200 njegovih slik in skic ter približno 650 risb.

—–

Gradbenik in podjetnik  JOSIP  SLAVEC  je končal stavbno rokodelsko šolo v Ljubljani, leta 1925 pa opravil izpit za zidarskega mojstra. V Kranju je ustanovil podjetje “Gradbena družba Josip Slavec”, ki se je razvilo v eno največjih v Sloveniji. Sprva je gradilo stanovanjske in turistične objekte na Gorenjskem, predvsem v Kranju, pozneje pa se je uveljavilo z graditvijo cest in mostov; med drugim je zgradilo železniški most čez Savinjo pri Zidanem Mostu in most čez Kolpo v Metliki ter sodelovalo pri obnovi oziroma modernizaciji ceste čez prelaz Vršič.

Med drugo svetovno vojno je bilo podjetje “Slavec” v okviru nemškega podjetja Todt določeno za graditev obvozne ceste Šentvid – Črnuče. Po odhodu v partizane leta 1944 je Josip Slavec vzpostavljal cestne prometne zveze v Zahodni Sloveniji, po osvoboditvi pa je prepustil svoje podjetje državnemu podjetju “Gradis” in bil pri njem še nekaj let zaposlen. Rodil se je na današnji dan leta 1901 v Tacnu pri Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1913 se je v Tolminu rodil gledališki igralec  STANE  RAZTRESEN.  V letih od 1933 do 45 je bil angažiran v ljubljanski Drami, nato pa je bil 28 let med vodilnimi igralci Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.  Igral je tudi v dvajsetih filmih, na televiziji, zlasti pa pri slovenskem radiu v Trstu.

—–

Prevajalec in urednik  JOŽE  HRADIL  je leta 1965 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz germanistike in slavistike, nato pa je bil gimnazijski profesor v Murski Soboti in glavni urednik Pomurske založbe. Njegov prevajalski opus iz madžarščine v slovenščino  je zelo obsežen, v madžarščino pa je prevajal dela Župančiča, Cankarja, Ketteja in Murna. Sestavil je več antologij sodobne madžarske proze in poezije, pripravil Slovensko-madžarski in Madžarsko-slovenski slovar ter več turističnih slovarjev, leta 2012 pa je izdal svoj literarni prvenec, avtobiografski roman “Slike brez obrazov”. Kot prvi Slovenec je bill leta 2008 imenovan za častnega člana madžarske Akademije znanosti. Jože Hradil se je rodil na današnji dan leta 1934 v Murski Soboti.


Na današnji dan

6274 epizod

Na današnji dan

6274 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

12.04.2019


Rihard Jakopič, Josip Slavec, Stane Raztresen, Jože Hradil

Naš najpomembnejši  impresonistični slikar  RIHARD  JAKOPIČ  se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Ljubljani. Kot umetnik je že zgodaj zavračal konservativni akademizem, šele slikanje v naravi pa je utrdilo njegovo prepričanje, da je narava najboljša učiteljica. Pred prvo svetovno vojno se je zlasti posvetil značilnostim in lepotam domače pokrajine in prav takrat je tudi ustvaril vrsto svojih najboljših in najbolj dognanih podob. Toda Jakopič ni bil samo vodja naših impresionistov, ampak tudi osrednja osebnost med tedanjimi slovenskimi umetniki.

Kljub številnim priznanjem se je do smrti bojeval za dostojno življenje, saj je vsa sredstva vlagal v svoje delo in prej še v zgraditev in dejavnost Jakopičevega paviljona v ljubljanskem Tivoliju, vse do druge svetovne vojne osrednjega razstavišča slovenske likovne umetnosti.  Žal so razstavišče  zaradi  prestavitve železniške proge leta 1962 podrli. Rihard Jakopič je kot osrednja osebnost naše umetnosti v prvi polovici 20. stoletja postavil temelje, na katerih se je začela razvijati slovenska moderna likovna umetnost. Ohranjenih je približno 1.200 njegovih slik in skic ter približno 650 risb.

—–

Gradbenik in podjetnik  JOSIP  SLAVEC  je končal stavbno rokodelsko šolo v Ljubljani, leta 1925 pa opravil izpit za zidarskega mojstra. V Kranju je ustanovil podjetje “Gradbena družba Josip Slavec”, ki se je razvilo v eno največjih v Sloveniji. Sprva je gradilo stanovanjske in turistične objekte na Gorenjskem, predvsem v Kranju, pozneje pa se je uveljavilo z graditvijo cest in mostov; med drugim je zgradilo železniški most čez Savinjo pri Zidanem Mostu in most čez Kolpo v Metliki ter sodelovalo pri obnovi oziroma modernizaciji ceste čez prelaz Vršič.

Med drugo svetovno vojno je bilo podjetje “Slavec” v okviru nemškega podjetja Todt določeno za graditev obvozne ceste Šentvid – Črnuče. Po odhodu v partizane leta 1944 je Josip Slavec vzpostavljal cestne prometne zveze v Zahodni Sloveniji, po osvoboditvi pa je prepustil svoje podjetje državnemu podjetju “Gradis” in bil pri njem še nekaj let zaposlen. Rodil se je na današnji dan leta 1901 v Tacnu pri Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1913 se je v Tolminu rodil gledališki igralec  STANE  RAZTRESEN.  V letih od 1933 do 45 je bil angažiran v ljubljanski Drami, nato pa je bil 28 let med vodilnimi igralci Slovenskega stalnega gledališča v Trstu.  Igral je tudi v dvajsetih filmih, na televiziji, zlasti pa pri slovenskem radiu v Trstu.

—–

Prevajalec in urednik  JOŽE  HRADIL  je leta 1965 na filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz germanistike in slavistike, nato pa je bil gimnazijski profesor v Murski Soboti in glavni urednik Pomurske založbe. Njegov prevajalski opus iz madžarščine v slovenščino  je zelo obsežen, v madžarščino pa je prevajal dela Župančiča, Cankarja, Ketteja in Murna. Sestavil je več antologij sodobne madžarske proze in poezije, pripravil Slovensko-madžarski in Madžarsko-slovenski slovar ter več turističnih slovarjev, leta 2012 pa je izdal svoj literarni prvenec, avtobiografski roman “Slike brez obrazov”. Kot prvi Slovenec je bill leta 2008 imenovan za častnega člana madžarske Akademije znanosti. Jože Hradil se je rodil na današnji dan leta 1934 v Murski Soboti.


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov