Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jakob Unrest, Otto haus, Katja Boh
Okoli leta 1430 se je na Bavarskem rodil zgodovinar JAKOB UNREST. Na Koroško je prišel najpozneje leta 1466, ko je postal župnik pri Svetem Martinu na Teholici in kanonik pri Gospe Sveti. Napisal je tri zgodovinopisna dela v nemščini; med temi je napomembnejša “Avstrijska kronika”, delo, ki je za rekonstrukcijo dogodkov v drugi polovici 15. stoletja primarni vir. Za slovensko zgodovino so zanimivi zlasti podatki o ustanovitvi ljubljanske škofije in smrti grofa Ulrika II. Celjskega ter prikaz koroškega kmečkega upora in turških vpadov. Jakob Unrest velja skupaj z Janom Vetrinjskim za začetnika zgodovinopisja Koroške.
—–
Na današnji dan leta 1860 je na Dunaju Davorin Martin Jenko zložil napev pesmi “Naprej, zastava Slave” Simona Jenka. Pesem je bila primerna za koračnico in kmalu je postala neuradna slovenska himna. Prvikrat so jo zapeli 22. oktobra pred 159-imi leti na bésedi slovenskega pevskega društva na Dunaju, od takrat pa so pesem “Naprej, zastava Slave” peli na koncu bésed (to so bile družabne prireditve s poučnim in zabavnim programom), na taborih in na drugih narodnih prireditvah.
—–
Zdravnik internist OTTO HAUS je bil nemškega rodu, a je največ deloval na Slovenskem. V letih 1922 in 23 je vodil zdravilišče na Golniku, med 2. svetovno vojno pa je bil šef zdravilišča v Topolšici, ki je bilo že v 16. stoletju znano po zdravilnem termalnem vrelcu. Tam je postavil temelje prvega protituberkuloznega sanatorija in tako pomembno vplival na razvoj ftiziologije – vede o pljučni tuberkulozi in njenem zdravljenju – na Slovenskem. Otto Haus se je rodil na današnji dan leta 1888 na Dunaju.
—–
KATJA BOH, sicer po temeljni izobrazbi jezikoslovka in psihologinja, se je večino svojega življenja ukvarjala s sociološko znanostjo: iz klinične psihologije je magistrirala v Zagrebu, leta 1975 pa v Ljubljani doktorirala iz socioloških znanosti. Znanstvenoraziskovalno je med drugim delovala na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani, od leta 1971 pa je na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo predavala sociologijo družine.
Kot raziskovalka je sodelovala ali vodila številne pomembne in vsebinsko različne nacionalne in mednarodne projekte. Čeprav se je ukvarjala z raznovrstno problematiko, pa je bilo zlasti v zadnjem desetletju njenega sociološkega delovanja v ospredju zanimanje za družino, kakovost življenja in socialno politiko. S svojimi raziskavami se je uveljavila po Evropi, bila pa je tudi podpredsednica Komiteja za družinske raziskave v Mednarodni sociološki asociaciji.
Svoje znanje in izkušnje je kot ministrica za zdravstvo, družino in socialno varstvo leta 1990 v prvi slovenski vladi prenesla tudi v politično prakso, pozneje pa je bila sedem let veleposlanica Republike Slovenije v Avstriji. Katja Boh se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Gradcu.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti je v Hollywoodu blizu Los Angelesa ameriška Akademija za filmsko umetnost in znanost prvikrat podelila nagrade za najpomembnejše umetniške dosežke v domačih in tujih filmih – “oskarje”. Nagrade, imenovane po pozlačenem nagradnem kipcu, ki je eno od sodelavk Akademije spominjal na njenega strica Oskarja, so leta 1929 dobili: igralca Janet Gaynor in Emil Jannings, režiserja Frank Borsage in Lewis Milestone, scenarist Ben Hecht in producent Jack Warner. Oskarji so še danes najbolj zaželene nagrade v kinematografiji in med filmskimi umetniki.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Jakob Unrest, Otto haus, Katja Boh
Okoli leta 1430 se je na Bavarskem rodil zgodovinar JAKOB UNREST. Na Koroško je prišel najpozneje leta 1466, ko je postal župnik pri Svetem Martinu na Teholici in kanonik pri Gospe Sveti. Napisal je tri zgodovinopisna dela v nemščini; med temi je napomembnejša “Avstrijska kronika”, delo, ki je za rekonstrukcijo dogodkov v drugi polovici 15. stoletja primarni vir. Za slovensko zgodovino so zanimivi zlasti podatki o ustanovitvi ljubljanske škofije in smrti grofa Ulrika II. Celjskega ter prikaz koroškega kmečkega upora in turških vpadov. Jakob Unrest velja skupaj z Janom Vetrinjskim za začetnika zgodovinopisja Koroške.
—–
Na današnji dan leta 1860 je na Dunaju Davorin Martin Jenko zložil napev pesmi “Naprej, zastava Slave” Simona Jenka. Pesem je bila primerna za koračnico in kmalu je postala neuradna slovenska himna. Prvikrat so jo zapeli 22. oktobra pred 159-imi leti na bésedi slovenskega pevskega društva na Dunaju, od takrat pa so pesem “Naprej, zastava Slave” peli na koncu bésed (to so bile družabne prireditve s poučnim in zabavnim programom), na taborih in na drugih narodnih prireditvah.
—–
Zdravnik internist OTTO HAUS je bil nemškega rodu, a je največ deloval na Slovenskem. V letih 1922 in 23 je vodil zdravilišče na Golniku, med 2. svetovno vojno pa je bil šef zdravilišča v Topolšici, ki je bilo že v 16. stoletju znano po zdravilnem termalnem vrelcu. Tam je postavil temelje prvega protituberkuloznega sanatorija in tako pomembno vplival na razvoj ftiziologije – vede o pljučni tuberkulozi in njenem zdravljenju – na Slovenskem. Otto Haus se je rodil na današnji dan leta 1888 na Dunaju.
—–
KATJA BOH, sicer po temeljni izobrazbi jezikoslovka in psihologinja, se je večino svojega življenja ukvarjala s sociološko znanostjo: iz klinične psihologije je magistrirala v Zagrebu, leta 1975 pa v Ljubljani doktorirala iz socioloških znanosti. Znanstvenoraziskovalno je med drugim delovala na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani, od leta 1971 pa je na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo predavala sociologijo družine.
Kot raziskovalka je sodelovala ali vodila številne pomembne in vsebinsko različne nacionalne in mednarodne projekte. Čeprav se je ukvarjala z raznovrstno problematiko, pa je bilo zlasti v zadnjem desetletju njenega sociološkega delovanja v ospredju zanimanje za družino, kakovost življenja in socialno politiko. S svojimi raziskavami se je uveljavila po Evropi, bila pa je tudi podpredsednica Komiteja za družinske raziskave v Mednarodni sociološki asociaciji.
Svoje znanje in izkušnje je kot ministrica za zdravstvo, družino in socialno varstvo leta 1990 v prvi slovenski vladi prenesla tudi v politično prakso, pozneje pa je bila sedem let veleposlanica Republike Slovenije v Avstriji. Katja Boh se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Gradcu.
—–
Na današnji dan pred 90-imi leti je v Hollywoodu blizu Los Angelesa ameriška Akademija za filmsko umetnost in znanost prvikrat podelila nagrade za najpomembnejše umetniške dosežke v domačih in tujih filmih – “oskarje”. Nagrade, imenovane po pozlačenem nagradnem kipcu, ki je eno od sodelavk Akademije spominjal na njenega strica Oskarja, so leta 1929 dobili: igralca Janet Gaynor in Emil Jannings, režiserja Frank Borsage in Lewis Milestone, scenarist Ben Hecht in producent Jack Warner. Oskarji so še danes najbolj zaželene nagrade v kinematografiji in med filmskimi umetniki.
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov