Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Janez Madon, Samo Vremšak, Ferdinand Janež, Miloš Bonča
Misijonar JANEZ MADON se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti v Bátah na Goriškem. Znan je tudi po imenu Serafin Goriški. Kot redovnik je živel v Milanu, po posvetitvi v duhovnika pa je 1872. leta odpotoval v Rio de Janeiro in tam sprva deloval med Slovenci in Nemci. Sodeloval je pri ustanovitvi misijona v brazilski državi Minas Gerais. Leta 1873 je ustanovil naselje Itambacuri, postavil kapelo in šolo za vzgojo otrok, pa tudi šolo za kmetijsko izobraževanje. Deloval je med Botokudi in pozneje izumrlimi Požišaji ter med belimi priseljenci. Janez Madon je bil vrhovni predstojnik kapucinskega reda v Rio de Janeiru, po njem pa so imenovali kraj Frei Serafin v Braziliji.
—–
Skladatelj SAMO VRÉMŠAK se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kamniku. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1956 diplomiral iz kompozicije, štiri leta pozneje pa še iz solopetja. Poučeval je v Kamniku in Ljubljani; tu je na Glasbeni akademiji predaval teoretične predmete, od leta 1988 kot redni profesor. Bil je tudi svetovalec za glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in zborovodja v Slovenski filharmoniji.
V skladateljskem delu je opustil začetni modernizem in opus gradil v čvrstih okvirih pogosto modalno razširjene tonalitetne osrediščenosti. Tudi njegov kompozicijski slog je zvrstno tradicionalen; opiral se je na ljudsko glasbeno izročilo. Samo Vremšak je bil cenjen tudi kot baritonist, orglavec in še zlasti kot zborovodja pevskega društva Lira iz Kamnika.
—–
FERDINAND JANEŽ je bil po šolanju v vojaški kadetnici v Freiskirchnu pri Dunaju nekaj časa topničar na Brionih, po nadaljevanju študija pa je dosegel čin artilerijskega stotnika. V prvi svetovni vojni je sodeloval pri slovitem preboju pri Kobaridu, kjer je poveljeval bateriji tridesetih topov. Leta 1918 se je pridružil borcem za severno mejo generala Maistra ter načrtoval in vodil med drugim tudi akcije pri zasedbi Gospe Svete in Celovca.
Pozneje je predaval na vojaški akademiji v Beogradu, po kapitulaciji Jugoslavije pa je iz Ljubljane s pomočjo Osvobodilne fronte pošiljal partizanom strokovne knjige in zemljevide. Leta 1942 so ga Italijani internirali v Gonars, Nemci pa pozneje v Dachau in v taborišče Nürnberg, kjer je bil vse do konca vojne. Potem je kot tajnik Zveze borcev Slovenije skrbel predvsem za socialno pomoč. Ferdinand Janež se je rodil na današnji dan leta 1886 v Tolminu.
—–
Arhitekt MILOŠ BONČA je leta 1958 diplomiral v Ljubljani, pozneje pa doktoriral na fakulteti za arhitekturo v Skopju. Na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani je bil redni profesor za projektiranje in kompozicijo ter družbene zgradbe. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je sodeloval pri zgraditvi Trga republike v Ljubljani, pozneje pa se je med drugim uveljavil s projekti za trgovske hiše v Ljubljani in Hrastniku ter s tehničnim centrom Ljubljanske banke; zasnoval je tudi več bančnih stavb v slovenskih mestih ter preuredil stavbi državnega zbora Republike Slovenije in protokolarnega kompleksa na Brdu. Ukvarjal se je predvsem z urbano arhitekturo in urbanistično ureditvijo okolice javnih stavb (na primer ljubljanske Drame). Za svoje delo je prejel več priznanj, tudi Prešernovo nagrado, leta 2005 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske Univerze. Miloš Bonča se je rodil na današnji dan leta 1932 v Ljubljani.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh oziroma o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Janez Madon, Samo Vremšak, Ferdinand Janež, Miloš Bonča
Misijonar JANEZ MADON se je rodil na današnji dan pred 190-imi leti v Bátah na Goriškem. Znan je tudi po imenu Serafin Goriški. Kot redovnik je živel v Milanu, po posvetitvi v duhovnika pa je 1872. leta odpotoval v Rio de Janeiro in tam sprva deloval med Slovenci in Nemci. Sodeloval je pri ustanovitvi misijona v brazilski državi Minas Gerais. Leta 1873 je ustanovil naselje Itambacuri, postavil kapelo in šolo za vzgojo otrok, pa tudi šolo za kmetijsko izobraževanje. Deloval je med Botokudi in pozneje izumrlimi Požišaji ter med belimi priseljenci. Janez Madon je bil vrhovni predstojnik kapucinskega reda v Rio de Janeiru, po njem pa so imenovali kraj Frei Serafin v Braziliji.
—–
Skladatelj SAMO VRÉMŠAK se je rodil na današnji dan leta 1930 v Kamniku. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1956 diplomiral iz kompozicije, štiri leta pozneje pa še iz solopetja. Poučeval je v Kamniku in Ljubljani; tu je na Glasbeni akademiji predaval teoretične predmete, od leta 1988 kot redni profesor. Bil je tudi svetovalec za glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije in zborovodja v Slovenski filharmoniji.
V skladateljskem delu je opustil začetni modernizem in opus gradil v čvrstih okvirih pogosto modalno razširjene tonalitetne osrediščenosti. Tudi njegov kompozicijski slog je zvrstno tradicionalen; opiral se je na ljudsko glasbeno izročilo. Samo Vremšak je bil cenjen tudi kot baritonist, orglavec in še zlasti kot zborovodja pevskega društva Lira iz Kamnika.
—–
FERDINAND JANEŽ je bil po šolanju v vojaški kadetnici v Freiskirchnu pri Dunaju nekaj časa topničar na Brionih, po nadaljevanju študija pa je dosegel čin artilerijskega stotnika. V prvi svetovni vojni je sodeloval pri slovitem preboju pri Kobaridu, kjer je poveljeval bateriji tridesetih topov. Leta 1918 se je pridružil borcem za severno mejo generala Maistra ter načrtoval in vodil med drugim tudi akcije pri zasedbi Gospe Svete in Celovca.
Pozneje je predaval na vojaški akademiji v Beogradu, po kapitulaciji Jugoslavije pa je iz Ljubljane s pomočjo Osvobodilne fronte pošiljal partizanom strokovne knjige in zemljevide. Leta 1942 so ga Italijani internirali v Gonars, Nemci pa pozneje v Dachau in v taborišče Nürnberg, kjer je bil vse do konca vojne. Potem je kot tajnik Zveze borcev Slovenije skrbel predvsem za socialno pomoč. Ferdinand Janež se je rodil na današnji dan leta 1886 v Tolminu.
—–
Arhitekt MILOŠ BONČA je leta 1958 diplomiral v Ljubljani, pozneje pa doktoriral na fakulteti za arhitekturo v Skopju. Na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani je bil redni profesor za projektiranje in kompozicijo ter družbene zgradbe. V 60-ih letih prejšnjega stoletja je sodeloval pri zgraditvi Trga republike v Ljubljani, pozneje pa se je med drugim uveljavil s projekti za trgovske hiše v Ljubljani in Hrastniku ter s tehničnim centrom Ljubljanske banke; zasnoval je tudi več bančnih stavb v slovenskih mestih ter preuredil stavbi državnega zbora Republike Slovenije in protokolarnega kompleksa na Brdu. Ukvarjal se je predvsem z urbano arhitekturo in urbanistično ureditvijo okolice javnih stavb (na primer ljubljanske Drame). Za svoje delo je prejel več priznanj, tudi Prešernovo nagrado, leta 2005 pa je postal zaslužni profesor ljubljanske Univerze. Miloš Bonča se je rodil na današnji dan leta 1932 v Ljubljani.
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Neveljaven email naslov