Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Angelo Pozza, Slavko Prevec, Marjan Kozina, Mario Foerster
Natančen datum in kraj rojstva kiparja ANGELA POZZE nista znana; domnevajo, da se je rodil v zadnjih letih 17. stoletja. Njegova dela kažejo vpliv beneških kiparjev. Čeprav je na Slovenskem deloval le kratek čas, je zapustil monumentalna dela zrelega baroka, kakršnih pred njim ni bilo. Njegove figure pričajo o mojstrskem obvladovanju kiparskega materiala. Najpomembnejša dela Angela Pozze na naših tleh so kipi emonskih škofov v stolnici in portal semenišča v Ljubljani, pripisujejo pa mu tudi kipe na oltarjih župne cerkve v Radovljici, v cerkvi svete Lucije v Zadnji vasi pod Dobrčo ter svetega Ignacija in svetega Jožefa v šentjakobski cerkvi v Ljubljani,.
—–
Zdravnik SLAVKO PREVEC je študiral v Ljubljani in Zagrebu, leta 1929 diplomiral v Innsbrucku, pozneje pa opravil še specialistični izpit iz okulistike. Izpopolnjeval se je na klinikah na Dunaju, v Pragi, Budimpešti in Münchnu. Po letu 1931 je naprej delal na očesnem oddelku Splošne bolnišnice v Ljubljani, nato pa postal asistent na medicinski fakulteti. Od leta 1941 je sodeloval v Osvobodilni fronti, septembra leta 1944 pa je s skupino zdravnikov odšel k partizanom in še istega meseca padel pri Svetem Vidu nad Cerknico.
Slavko Prevec je v Ljubljani uvedel operativno zdravljenje odstopa očesne mrežnice ter sodeloval s številnimi internisti na tedaj novem področju – v okulistični diagnostiki internih bolezni. Članke in raziskave je objavljal v strokovnih revijah nemškega govornega območja in v »Zdravniškem vestniku«, ki je pod njegovim urednikovanjem v letih od 1938 do 41 postal ugledna medicinska revija. Slavko Prevec se je rodil na današnji dan leta 1906 v Škofji Loki.
—–
Eden najpomembnejših sodobnih slovenskih skladateljev, MARJAN KOZINA, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Novem mestu. Težišče njegovega dela je bila vokalno-instrumentalna glasba. Razvil je muzikalno polno, na tradicijo oprto in s sodobnejšimi kompozicijskimi prijemi obogateno glasbeno govorico. Njegova dela kažejo veliko tehnično znanje in samosvojost. Vrh njegovega ustvarjanja sta opera “Ekvinokcij”, eden izmed vrhuncev slovenske operne literature, in “Simfonija”, pravzaprav cikel štirih simfoničnih pesnitev z naslovi Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju. Napisal je tudi glasbo za prvi povojni slovenski film »Na svoji zemlji« ter za »Kekca« in »Dolino miru«. Posvečal se je še pisanju in prevajanju. Posegel je na področje glasbene teorije in estetike ter vloge umetnosti in umetnika v sodobni družbi; pisal je potopise, kritike in polemične sestavke ter poljudne strokovne spise.
—–
Filmski režiser, scenarist in montažer MARIO FOERSTER se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani. Leta 1933 je doktoriral iz kemije in takoj nato odšel na filmsko specializacijo v Berlin. Tam je posnel prvenec “Berlinska reportaža” in krajši zapis o pripravah na olimpijado, vendar se filma nista ohranila. Leta 1938 je režiral prvi slovenski ohranjeni zvočni dokumentarni film “Mladinski dnevi”. Kot sodelavec Emona-filma je med drugim režiral prvi zvočni igrani reklamni film “Jugoslovanska knjigarna” in dokumentarni film o Prešernovi rojstni hiši; dokončal ga je po drugi svetovni vojni. Ob osvoboditvi je Mario Foerster sodeloval pri snemanju filma “Ljubljana pozdravlja osvoboditelje” in ga tudi montiral.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Angelo Pozza, Slavko Prevec, Marjan Kozina, Mario Foerster
Natančen datum in kraj rojstva kiparja ANGELA POZZE nista znana; domnevajo, da se je rodil v zadnjih letih 17. stoletja. Njegova dela kažejo vpliv beneških kiparjev. Čeprav je na Slovenskem deloval le kratek čas, je zapustil monumentalna dela zrelega baroka, kakršnih pred njim ni bilo. Njegove figure pričajo o mojstrskem obvladovanju kiparskega materiala. Najpomembnejša dela Angela Pozze na naših tleh so kipi emonskih škofov v stolnici in portal semenišča v Ljubljani, pripisujejo pa mu tudi kipe na oltarjih župne cerkve v Radovljici, v cerkvi svete Lucije v Zadnji vasi pod Dobrčo ter svetega Ignacija in svetega Jožefa v šentjakobski cerkvi v Ljubljani,.
—–
Zdravnik SLAVKO PREVEC je študiral v Ljubljani in Zagrebu, leta 1929 diplomiral v Innsbrucku, pozneje pa opravil še specialistični izpit iz okulistike. Izpopolnjeval se je na klinikah na Dunaju, v Pragi, Budimpešti in Münchnu. Po letu 1931 je naprej delal na očesnem oddelku Splošne bolnišnice v Ljubljani, nato pa postal asistent na medicinski fakulteti. Od leta 1941 je sodeloval v Osvobodilni fronti, septembra leta 1944 pa je s skupino zdravnikov odšel k partizanom in še istega meseca padel pri Svetem Vidu nad Cerknico.
Slavko Prevec je v Ljubljani uvedel operativno zdravljenje odstopa očesne mrežnice ter sodeloval s številnimi internisti na tedaj novem področju – v okulistični diagnostiki internih bolezni. Članke in raziskave je objavljal v strokovnih revijah nemškega govornega območja in v »Zdravniškem vestniku«, ki je pod njegovim urednikovanjem v letih od 1938 do 41 postal ugledna medicinska revija. Slavko Prevec se je rodil na današnji dan leta 1906 v Škofji Loki.
—–
Eden najpomembnejših sodobnih slovenskih skladateljev, MARJAN KOZINA, se je rodil na današnji dan leta 1907 v Novem mestu. Težišče njegovega dela je bila vokalno-instrumentalna glasba. Razvil je muzikalno polno, na tradicijo oprto in s sodobnejšimi kompozicijskimi prijemi obogateno glasbeno govorico. Njegova dela kažejo veliko tehnično znanje in samosvojost. Vrh njegovega ustvarjanja sta opera “Ekvinokcij”, eden izmed vrhuncev slovenske operne literature, in “Simfonija”, pravzaprav cikel štirih simfoničnih pesnitev z naslovi Ilova gora, Padlim, Bela krajina in Proti morju. Napisal je tudi glasbo za prvi povojni slovenski film »Na svoji zemlji« ter za »Kekca« in »Dolino miru«. Posvečal se je še pisanju in prevajanju. Posegel je na področje glasbene teorije in estetike ter vloge umetnosti in umetnika v sodobni družbi; pisal je potopise, kritike in polemične sestavke ter poljudne strokovne spise.
—–
Filmski režiser, scenarist in montažer MARIO FOERSTER se je rodil na današnji dan leta 1907 v Ljubljani. Leta 1933 je doktoriral iz kemije in takoj nato odšel na filmsko specializacijo v Berlin. Tam je posnel prvenec “Berlinska reportaža” in krajši zapis o pripravah na olimpijado, vendar se filma nista ohranila. Leta 1938 je režiral prvi slovenski ohranjeni zvočni dokumentarni film “Mladinski dnevi”. Kot sodelavec Emona-filma je med drugim režiral prvi zvočni igrani reklamni film “Jugoslovanska knjigarna” in dokumentarni film o Prešernovi rojstni hiši; dokončal ga je po drugi svetovni vojni. Ob osvoboditvi je Mario Foerster sodeloval pri snemanju filma “Ljubljana pozdravlja osvoboditelje” in ga tudi montiral.
Karikaturist ‒ žrtev resnice Požig Narodnega doma v Trstu Literarni pogled na vojni čas
Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Edina zdravnica – najprej v Trstu, nato v Mariboru Etnomuzikolog na delu v Beneški Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Barbara Celjska ozaveščena in izobražena aristokratka Vrt domovinske flore Začetnik dveh glasbenih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Za izboljšanje kakovosti glasbene vzgoje Ustanovitelj otroškega in mladinskega pevskega zbora našega radia Slovenska skupščina sprejela Brionsko deklaracijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kako je mariborsko sodišče začelo uradovati v slovenščini ? Tigrovec in vojaški obveščevalec Prekmurje pripade Kraljevini SHS
Prvi ban Dravske banovine Igralka in pevka z izrazitim občutkom za humor Prekmurje k južnoslovanski državi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski jezik na prvo mesto Od lepotnega tekmovanja do filmske slave Za mlade z realistično likovno govorico S paketi UNRRA proti lakoti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenski portretist rimske šole Diplomat v prizadevanjih za pravične meje Zgodovinar in njegov »Svet med Muro in Dravo« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dvorni slikar, marinist in orientalist Časopis, ki je utrjeval enotnost slovenskega jezika Predstavnik ekspresionističnega pesništva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes grofje celjski in nikdar več« Pesnik s Krasa "Utrudil sem se podobe svojega plemena in se izselil." *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Beneški gradbeni vpliv v Ljubljani Prekmurski industrialec – žrtev povojnega nasilja Dan slovenskih rudarjev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki Preobrat v odnosu do slovenske osamosvojitve *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Valentin Vodnik dobi spomenik Pobudnica ustanovitve materinskega doma v Ljubljani
Ljubljana dobi mestni vodovod Slovenska igralka v češki politiki 400 tisoč podpisov za beatifikacijo škofa Slomška
Župan, ki je Ljubljano razvil v moderno mesto Od upravnika gledališča do obsojenca na dachavskih procesih Interpretka intelektualnih odrskih podob *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop današnjega Big banda RTV Slovenija
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Literarno oblikovanje ob Cankarju in Župančiču »Danes so dovoljene sanje …«
Poznavalka del Josipa Murna Naš utemeljitelj znanstvenega preučevanja mednarodnih odnosov Prvič neposredno v radijski program z vrha Triglava
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Pred 32 leti smo dobili državni grb in zastavo
Neveljaven email naslov