Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Alenka Svetel, Albin Bubnič
Del številnih ljudskih verovanj, vraž in legend se je zaradi ljudskega izročila in marljivih zbiralcev na srečo ohranil in marsikaj je postalo zasnova za kakšno poznejšo zgodbo ali pesem. Ena takih je tudi znana Prešernova pesem Povodni mož, ki pripoveduje o lepi Ljubljančanki Urški, kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani, ki je prevzetno odklanjala vse mladeniče in čakala na svojega princa. Konec poznamo: »Vrtinec so vidli čolnarji dereč, al´ Uršike videl nobeden ni več.«
Osnova za to Prešernovo pesem je bil Valvasorjev zapis legende o povodnem možu. Vsako prvo nedeljo v juliju naj bi se namreč povodni mož spremenil v lepega mladeniča in se prišel zabavat v mesto. Tako je bilo tudi leta 1574 (torej pred 445-imi leti), ko so se Ljubljančani veselili ob godbi, jedači in pijači na Starem trgu. Med njimi je bila tudi nesrečna Urška Šéferjeva, ki jo je povodni mož mimo strmečih meščanov odpeljal v deročo reko. Valvasor je Urško opisal kot pokvarjeno dekle, ki jo je doletela pravična božja kazen, medtem ko je bil Prešeren do nje bolj prizanesljiv; njegova Urška je bila samo ohola, izbirčna koketa in kazen za njeno prevzetnost je bila prehuda.
—–
Gledališka igralka ALENKA SVETEL se je rodila na današnji dan leta 1924 v Ljubljani. Že kot gimnazijka je obiskovala dramski oddelek ljubljanskega konservatorija in glasbeno akademijo, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa je diplomirala leta 1971. Od leta 1944 do 52 je bila angažirana v ljubljanski Drami, nato pa v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer se je razvila v eno njegovih vodilnih igralk. Precej je sodelovala tudi pri ljubljanskem radiu. Sodila je med igralke, ki so z enakim posluhom oblikovale mladostne, celo napol otroške vloge in tudi bolj zapletene značajske like. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
—–
Med številnimi sistematičnimi ukrepi mestnih oblasti za modernizacijo Ljubljane po hudem potresu leta 1895 je bila tudi ureditev novega pokopališča pri Svetem križu (danes ljubljanske Žale), v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa so mestne oblasti ugotovile, da način pokopavanja s pogrebnim sprevodom od pokojnikovega doma do precej oddaljenega novega pokopališča ni več primeren. Izdelavo projekta poslovilnih vežic so zaupale arhitektu Jožetu Plečniku.
Pri načrtovanju Žal se je mojstru Plečniku – imenoval jih je Vrt vseh svetih – zdelo najpomembneje ustvariti okolje, v katerem bodo sorodniki s svojo bolečino in žalostjo ob pokojniku sami in zbrani. Temu naj bi bilo namenjeno vse: vežice s svojo bogato arhitekturo, imenovane po zavetnikih nekaterih ljubljanskih župnij, živa meja, ki jih ločuje, drevje, klopi, znamenja in svetilke ob poteh. Veličastni stebrasti nadstropni portal Žal simbolizira tenko ločnico med življenjem in smrtjo, v urbanem okolju pa simbolična vrata, ki ločujejo mesto živih od mesta mrtvih. Ljubljansko pokopališče Žale so slovesno odprli na današnji dan leta 1940.
—–
Šolnik in časnikar ALBIN BUBNIČ je leta 1940 v Trstu končal učiteljišče in bil nato med drugo svetovno vojno tri leta interniran v različnih taboriščih. V povojnih letih je organiziral slovensko šolstvo v Istri in bil prvi upravitelj osnovne šole v Kopru. Urejal je tudi »Kmečko-delavsko enotnost« in bil časnikar »Primorskega dnevnika«. Raziskoval in zbiral je gradivo o nacističnih taboriščih in leta 1965 objavil prvi seznam umrlih in preživelih iz zloglasne tržaške Rižarne. Veliko je prispeval k širjenju slovenske besede v zamejstvu ter prejel Tomšičevo nagrado. Albin Bubnič se je rodil na današnji dan pred sto leti na Pregárjah v okolici Ilirske Bistrice.
6272 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Alenka Svetel, Albin Bubnič
Del številnih ljudskih verovanj, vraž in legend se je zaradi ljudskega izročila in marljivih zbiralcev na srečo ohranil in marsikaj je postalo zasnova za kakšno poznejšo zgodbo ali pesem. Ena takih je tudi znana Prešernova pesem Povodni mož, ki pripoveduje o lepi Ljubljančanki Urški, kraljici nedeljskega plesa na Starem trgu v Ljubljani, ki je prevzetno odklanjala vse mladeniče in čakala na svojega princa. Konec poznamo: »Vrtinec so vidli čolnarji dereč, al´ Uršike videl nobeden ni več.«
Osnova za to Prešernovo pesem je bil Valvasorjev zapis legende o povodnem možu. Vsako prvo nedeljo v juliju naj bi se namreč povodni mož spremenil v lepega mladeniča in se prišel zabavat v mesto. Tako je bilo tudi leta 1574 (torej pred 445-imi leti), ko so se Ljubljančani veselili ob godbi, jedači in pijači na Starem trgu. Med njimi je bila tudi nesrečna Urška Šéferjeva, ki jo je povodni mož mimo strmečih meščanov odpeljal v deročo reko. Valvasor je Urško opisal kot pokvarjeno dekle, ki jo je doletela pravična božja kazen, medtem ko je bil Prešeren do nje bolj prizanesljiv; njegova Urška je bila samo ohola, izbirčna koketa in kazen za njeno prevzetnost je bila prehuda.
—–
Gledališka igralka ALENKA SVETEL se je rodila na današnji dan leta 1924 v Ljubljani. Že kot gimnazijka je obiskovala dramski oddelek ljubljanskega konservatorija in glasbeno akademijo, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo pa je diplomirala leta 1971. Od leta 1944 do 52 je bila angažirana v ljubljanski Drami, nato pa v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer se je razvila v eno njegovih vodilnih igralk. Precej je sodelovala tudi pri ljubljanskem radiu. Sodila je med igralke, ki so z enakim posluhom oblikovale mladostne, celo napol otroške vloge in tudi bolj zapletene značajske like. Rodila se je na današnji dan leta 1924 v Ljubljani.
—–
Med številnimi sistematičnimi ukrepi mestnih oblasti za modernizacijo Ljubljane po hudem potresu leta 1895 je bila tudi ureditev novega pokopališča pri Svetem križu (danes ljubljanske Žale), v tridesetih letih prejšnjega stoletja pa so mestne oblasti ugotovile, da način pokopavanja s pogrebnim sprevodom od pokojnikovega doma do precej oddaljenega novega pokopališča ni več primeren. Izdelavo projekta poslovilnih vežic so zaupale arhitektu Jožetu Plečniku.
Pri načrtovanju Žal se je mojstru Plečniku – imenoval jih je Vrt vseh svetih – zdelo najpomembneje ustvariti okolje, v katerem bodo sorodniki s svojo bolečino in žalostjo ob pokojniku sami in zbrani. Temu naj bi bilo namenjeno vse: vežice s svojo bogato arhitekturo, imenovane po zavetnikih nekaterih ljubljanskih župnij, živa meja, ki jih ločuje, drevje, klopi, znamenja in svetilke ob poteh. Veličastni stebrasti nadstropni portal Žal simbolizira tenko ločnico med življenjem in smrtjo, v urbanem okolju pa simbolična vrata, ki ločujejo mesto živih od mesta mrtvih. Ljubljansko pokopališče Žale so slovesno odprli na današnji dan leta 1940.
—–
Šolnik in časnikar ALBIN BUBNIČ je leta 1940 v Trstu končal učiteljišče in bil nato med drugo svetovno vojno tri leta interniran v različnih taboriščih. V povojnih letih je organiziral slovensko šolstvo v Istri in bil prvi upravitelj osnovne šole v Kopru. Urejal je tudi »Kmečko-delavsko enotnost« in bil časnikar »Primorskega dnevnika«. Raziskoval in zbiral je gradivo o nacističnih taboriščih in leta 1965 objavil prvi seznam umrlih in preživelih iz zloglasne tržaške Rižarne. Veliko je prispeval k širjenju slovenske besede v zamejstvu ter prejel Tomšičevo nagrado. Albin Bubnič se je rodil na današnji dan pred sto leti na Pregárjah v okolici Ilirske Bistrice.
O družbeni vlogi sociologije Režiser Smoletove »Antigone« in Kozakove »Afere« Razburjenje zaradi nastopa v Svetu Evrope *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prezgodaj ustavljeni pesnik Verski referent 14. divizije slovenske partizanske vojske Ustanavljala gledališče v Kopru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Oče in sin – inovatorja v glasbi Eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prior pleterskih kartuzijanov Vaška situla in njen pomen Prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Maribor dobi prvi časopis v slovenskem jeziku Študentka elektrotehnike vzdrževala ilegalno radijsko postajo Ustava po sovjetskem modelu
Kekec: literarni junak, ki je vstopil v film Urednica revij za otroke, ženske in izseljence Brez dodatnega kisika na »strehi sveta« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti »Doktor Fan«, slovenski kirurg in misijonar Avtor prve otroške opere v nekdanji skupni državi
Naša prva koncertna pevka in pedagoginja Podpornica začetkov tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Izgon nemškega prebivalstva iz Apaške doline
Prvo slovensko delavsko društvo v Trstu Likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov Praznik slovenskega vojaškega letalstva
Avtor prvega slovenskega strokovnega medicinskega dela Pevka ljubljanskega opernega zbora Popotniška in počitniška organizacija za mlade
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov