Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

29. julij

29.07.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Josef Ressel, Valentin Stanič, Jožef Pajek, Oriana Fallaci

Na današnji dan leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar in izumitelj JOSEF RESSEL.  Bil je zelo izobražen človek, saj je študiral knjigovodstvo, kmetijstvo, farmacijo, mehaniko, hidravliko, arhitekturo in gozdarstvo. Kot gozdar je začel delati v Pleterjah, nato je bil ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji.

Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk)  in Slovenci. Pokopan je na ljubljanskem Navju.

—–

Veliki ljubitelj planin, preporoditelj in pesnik Valentin Stanič je kot samohodec in prvopristopnik (zlasti z vzponi v salzburških gorah) sodil v vrh takratne evropske alpinistike. Veljal je za prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, ki ni najemal gorskih vodnikov. Tako se je na današnji dan leta 1802 brez vodnika kot prvi turist povzpel na avstrijski Grossglockner, Veliki Klek. Osem let pozneje je Valentin Stanič kot četrti turist stopil tudi na Triglav in temu najvišjemu vrhu Julijskih Alp izmeril tudi višino.

—–

Folklorist in zgodovinar  JOŽEF  PAJEK  je iz bogoslovja doktoriral leta 1870 v Gradcu, pozneje pa je bil stolni kanonik in predavatelj moralne teologije na mariborskem bogoslovju. Ukvarjal se je tudi z narodopisjem ter slovstveno in cerkveno zgodovino. Na slovenskem Štajerskem je zbiral bajeslovno gradivo, ljudsko življenje pa je zajel v črticah. V etnološkem leksikonu je pri abecedno urejeni obdelavi posameznih šeg, praznovanj, vraž in verovanj navedel tudi precej ljudskih pesmi. Jožef Pajek se je rodil na današnji dan leta 1843 na Prežigalu pri Slovenskih Konjicah.

—–

Italijanska  novinarka  in  pisateljica  ORIANA  FALLACI  je postala znana v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja kot vojna poročevalka – sprva predvsem iz ameriško-vietnamske vojne, poznej pa tudi z Bližnjega vzhoda in iz Južne Amerike. O tem je napisala več zelo odmevnih knjig, ki so jih prevedli v trideset jezikov. Kot novinarka si je ustvarila mednarodni ugled s še odmevnejšimi provokativnimi intervjuji s skoraj vsemi najpomembnejšimi politiki tistega časa; med drugim z Jaserjem Arafatom, Fidelom Castrom, Henryjem Kissingerjem, Goldo Meir in Indiro Ghandi.

Kot prvi zahodni novinarki  je Fallacijevi leta 1979 uspelo opraviti pogovor z iranskim ajatolo Homeinijem, ki ga je presenetila z vprašanji o emancipaciji žensk v muslimanskem svetu. Po terorističnem napadu na New York septembra leta 2001 je napisala nekaj izjemno odmevnih publicističnih del in celo romanov, v katerih se je predvsem kritično in po mnenju mnogih tudi pristransko lotila islama in zlasti njegovega odnosa do “zahodnega sveta”. Oriana Fallaci se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Firencah v Italiji.


Na današnji dan

6243 epizod

Na današnji dan

6243 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

29. julij

29.07.2019

Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Josef Ressel, Valentin Stanič, Jožef Pajek, Oriana Fallaci

Na današnji dan leta 1793 se je v Chrudimu na Češkem rodil gozdar in izumitelj JOSEF RESSEL.  Bil je zelo izobražen človek, saj je študiral knjigovodstvo, kmetijstvo, farmacijo, mehaniko, hidravliko, arhitekturo in gozdarstvo. Kot gozdar je začel delati v Pleterjah, nato je bil ilirski gozdarski podmojster v Ljubljani in primorski gozdarski mojster v Trstu. Kot gozdni nadzornik in načrtovalec je premeril Krakovski gozd in izdelal načrt za omrežje gozdnih cest, med prvimi pa se je zavzemal za pogozdovanje opustošene Istre ter prispeval veliko izboljšav v poljedelstvu, svilogojstvu, čebelarstvu in živinoreji.

Bil je vsestranski izumitelj. Izumljal je predmete za vsakdanjo rabo in vojaške tehnične predmete, zlasti pa se je posvetil ladijskemu pogonu. Med službovanjem na Slovenskem je začel razvijati ladijski vijak in ga leta 1827 tudi patentiral. Ta izum je pomenil pravo revolucijo v razvoju ladjedelstva. Josefa Ressla štejejo za svojega Čehi (rodil se je na Češkem), Nemci (njegov oče je bil češki Nemec), Avstrijci (živel je v habsburški monarhiji), Italijani (deset let je živel v Benetkah in Trstu, kjer je bil kot lesarski strokovnjak zaposlen pri mornarici), Hrvati (več let je bil med drugim predstojnik mornariške gozdne agenture za Istro in Krk)  in Slovenci. Pokopan je na ljubljanskem Navju.

—–

Veliki ljubitelj planin, preporoditelj in pesnik Valentin Stanič je kot samohodec in prvopristopnik (zlasti z vzponi v salzburških gorah) sodil v vrh takratne evropske alpinistike. Veljal je za prvega alpinista v Vzhodnih Alpah, ki ni najemal gorskih vodnikov. Tako se je na današnji dan leta 1802 brez vodnika kot prvi turist povzpel na avstrijski Grossglockner, Veliki Klek. Osem let pozneje je Valentin Stanič kot četrti turist stopil tudi na Triglav in temu najvišjemu vrhu Julijskih Alp izmeril tudi višino.

—–

Folklorist in zgodovinar  JOŽEF  PAJEK  je iz bogoslovja doktoriral leta 1870 v Gradcu, pozneje pa je bil stolni kanonik in predavatelj moralne teologije na mariborskem bogoslovju. Ukvarjal se je tudi z narodopisjem ter slovstveno in cerkveno zgodovino. Na slovenskem Štajerskem je zbiral bajeslovno gradivo, ljudsko življenje pa je zajel v črticah. V etnološkem leksikonu je pri abecedno urejeni obdelavi posameznih šeg, praznovanj, vraž in verovanj navedel tudi precej ljudskih pesmi. Jožef Pajek se je rodil na današnji dan leta 1843 na Prežigalu pri Slovenskih Konjicah.

—–

Italijanska  novinarka  in  pisateljica  ORIANA  FALLACI  je postala znana v zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja kot vojna poročevalka – sprva predvsem iz ameriško-vietnamske vojne, poznej pa tudi z Bližnjega vzhoda in iz Južne Amerike. O tem je napisala več zelo odmevnih knjig, ki so jih prevedli v trideset jezikov. Kot novinarka si je ustvarila mednarodni ugled s še odmevnejšimi provokativnimi intervjuji s skoraj vsemi najpomembnejšimi politiki tistega časa; med drugim z Jaserjem Arafatom, Fidelom Castrom, Henryjem Kissingerjem, Goldo Meir in Indiro Ghandi.

Kot prvi zahodni novinarki  je Fallacijevi leta 1979 uspelo opraviti pogovor z iranskim ajatolo Homeinijem, ki ga je presenetila z vprašanji o emancipaciji žensk v muslimanskem svetu. Po terorističnem napadu na New York septembra leta 2001 je napisala nekaj izjemno odmevnih publicističnih del in celo romanov, v katerih se je predvsem kritično in po mnenju mnogih tudi pristransko lotila islama in zlasti njegovega odnosa do “zahodnega sveta”. Oriana Fallaci se je rodila na današnji dan pred 90-imi leti v Firencah v Italiji.


16.09.2021

Na današnji dan 16. september

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.09.2021

Na današnji dan 15. september

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.09.2021

Na današnji dan 14. september

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.09.2021

Na današnji dan 13. september

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.09.2021

Na današnji dan 12. september

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.09.2021

Na današnji dan 11. september

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.09.2021

Na današnji dan 10. september

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.09.2021

Na današnji dan 9. september

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.09.2021

Na današnji dan 8. september

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


07.09.2021

Na današnji dan 7. september

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


06.09.2021

Na današnji dan 6. september

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


05.09.2021

Na današnji dan 5. september

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


04.09.2021

Na današnji dan 4. september

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


03.09.2021

Na današnji dan 3. september

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


02.09.2021

Na današnji dan 2. september

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.09.2021

Na današnji dan 1. september

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


30.08.2021

Na današnji dan

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


29.08.2021

29. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


28.08.2021

28. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


27.08.2021

27. avgust

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 57 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov