Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Hans Gerstner, Nande Vidmar, Albert Struna, John Blatnik
Violinist in pedagog HANS GERSTNER je po končanem konservatoriju v Pragi leta 1871 postal orkestrski direktor oziroma koncertni mojster v Deželnem gledališču in učitelj violine na šoli Filharmoničnega društva v Ljubljani; med prvo svetovno vojno je tudi vodil delo te družbe. Leta 1918 je postal njen zadnji direktor ter leto pozneje častni član. Z orkestrom Filharmonične družbe je nastopal kot solist in predvsem kot vodja njenega godalnega kvarteta. Med njegovimi številnimi učenci je postal najslavnejši čudežni otrok in poznejši violinist svetovnega slovesa Ljubljančan Leo Funtek. Hans Gerstner se je rodil na današnji dan leta 1851 v Žlúticah na Češkem.
—–
Slikar, grafik in likovni pedagog NANDE VIDMAR se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Próseku pri Trstu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Koroškem, v Laškem in Tržiču, ob začetku vojne pa se je v Ljubljani vključil v Osvobodilno fronto ter septembra leta 1943 odšel v partizane. Bil je propagandist v vojaških enotah ter poučeval risanje na gimnaziji v Črnomlju. Vidmar je bil sprva ekspresionist, nato pa se je usmeril v socialno angažirani novorealistični ruralizem. Iz vojne se je ohranil njegov pomembni taboriščni in partizanski opus. Naslikal je tudi več realističnih del s temo narodnoosvobodilnega boja in povojne graditve s pridihom socrealizma. Nande Vidmar je leta 1978 skupaj z bratom Dragom, tudi slikarjem in grafikom, dobil Prešernovo nagrado.
—–
Strokovnjak za strojništvo ALBERT STRUNA se je rodil na današnji dan leta 1901 v Mirni Peči na Dolenjskem. Po diplomi, ki jo je opravil v Brnu na Češkem, je postal vodja konstrukcijskega oddelka v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani ter bil pozneje vse do druge svetovne vojne tehniški sodelavec tujih družb. Leta 1946 je postal redni profesor na fakulteti za strojništvo, v letih od 1964 do 67 pa je bil rektor ljubljanske univerze. Izdelal je številne tehnične projekte doma in na tujem in napisal tudi nekaj temeljnih del o zgodovini tehnike na Slovenskem; med drugim pregledno zgodovino avtomobilizma. Albertu Struni je ljubljanska univerza leta 1977 podelila naslov “zaslužni profesor”, mariborska pa dve leti pozneje častni doktorat.
—–
Ameriški kongresnik JOHN BLATNIK je bil otrok slovenske rudarske družine v železarskem okolišu v Minnesoti. Leta 1935 je diplomiral iz kemije, nekaj pozneje pa še iz javne uprave. Ob vstopu Združenih držav Amerike v drugo svetovno vojno se je k vojnemu letalstvu priglasil kot prostovoljec in bil izbran za člana vojaških misij v zavezniških enotah. Julija 1944 je s padalom pristal blizu Plitvic. Nekaj mesecev je v glavnem štabu hrvaških partizanov skrbel za usodo nad našim ozemljem sestreljenih ameriških pilotov, nato pa se je pridružil vodstvu slovenskih partizanov v Beli krajini. Z njimi je bil vse do osvoboditve Trsta, nato pa je posredoval med ameriškim vojaškim poveljstvom in poveljstvom narodnoosvobodilnih sil.
Po vrnitvi v Združene države Amerike je kot član naprednih organizacij ameriških Slovencev sodeloval pri zbiranju pomoči za novo Jugoslavijo in tudi veliko prispeval k ureditvi odnosov med tema državama. Leta 1946 je bil izvoljen za člana ameriškega kongresa; vanj je bil do leta 1974 izvoljen še trinajstkrat. Ameriški kongresnik John Blatnik se je rodil na današnji dan leta 1911 v Chrisholmu v Minnesoti. Leta 1996 je bil posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.
6270 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Hans Gerstner, Nande Vidmar, Albert Struna, John Blatnik
Violinist in pedagog HANS GERSTNER je po končanem konservatoriju v Pragi leta 1871 postal orkestrski direktor oziroma koncertni mojster v Deželnem gledališču in učitelj violine na šoli Filharmoničnega društva v Ljubljani; med prvo svetovno vojno je tudi vodil delo te družbe. Leta 1918 je postal njen zadnji direktor ter leto pozneje častni član. Z orkestrom Filharmonične družbe je nastopal kot solist in predvsem kot vodja njenega godalnega kvarteta. Med njegovimi številnimi učenci je postal najslavnejši čudežni otrok in poznejši violinist svetovnega slovesa Ljubljančan Leo Funtek. Hans Gerstner se je rodil na današnji dan leta 1851 v Žlúticah na Češkem.
—–
Slikar, grafik in likovni pedagog NANDE VIDMAR se je rodil na današnji dan pred 120-imi leti v Próseku pri Trstu. Pred drugo svetovno vojno je bil učitelj na Koroškem, v Laškem in Tržiču, ob začetku vojne pa se je v Ljubljani vključil v Osvobodilno fronto ter septembra leta 1943 odšel v partizane. Bil je propagandist v vojaških enotah ter poučeval risanje na gimnaziji v Črnomlju. Vidmar je bil sprva ekspresionist, nato pa se je usmeril v socialno angažirani novorealistični ruralizem. Iz vojne se je ohranil njegov pomembni taboriščni in partizanski opus. Naslikal je tudi več realističnih del s temo narodnoosvobodilnega boja in povojne graditve s pridihom socrealizma. Nande Vidmar je leta 1978 skupaj z bratom Dragom, tudi slikarjem in grafikom, dobil Prešernovo nagrado.
—–
Strokovnjak za strojništvo ALBERT STRUNA se je rodil na današnji dan leta 1901 v Mirni Peči na Dolenjskem. Po diplomi, ki jo je opravil v Brnu na Češkem, je postal vodja konstrukcijskega oddelka v Strojnih tovarnah in livarnah v Ljubljani ter bil pozneje vse do druge svetovne vojne tehniški sodelavec tujih družb. Leta 1946 je postal redni profesor na fakulteti za strojništvo, v letih od 1964 do 67 pa je bil rektor ljubljanske univerze. Izdelal je številne tehnične projekte doma in na tujem in napisal tudi nekaj temeljnih del o zgodovini tehnike na Slovenskem; med drugim pregledno zgodovino avtomobilizma. Albertu Struni je ljubljanska univerza leta 1977 podelila naslov “zaslužni profesor”, mariborska pa dve leti pozneje častni doktorat.
—–
Ameriški kongresnik JOHN BLATNIK je bil otrok slovenske rudarske družine v železarskem okolišu v Minnesoti. Leta 1935 je diplomiral iz kemije, nekaj pozneje pa še iz javne uprave. Ob vstopu Združenih držav Amerike v drugo svetovno vojno se je k vojnemu letalstvu priglasil kot prostovoljec in bil izbran za člana vojaških misij v zavezniških enotah. Julija 1944 je s padalom pristal blizu Plitvic. Nekaj mesecev je v glavnem štabu hrvaških partizanov skrbel za usodo nad našim ozemljem sestreljenih ameriških pilotov, nato pa se je pridružil vodstvu slovenskih partizanov v Beli krajini. Z njimi je bil vse do osvoboditve Trsta, nato pa je posredoval med ameriškim vojaškim poveljstvom in poveljstvom narodnoosvobodilnih sil.
Po vrnitvi v Združene države Amerike je kot član naprednih organizacij ameriških Slovencev sodeloval pri zbiranju pomoči za novo Jugoslavijo in tudi veliko prispeval k ureditvi odnosov med tema državama. Leta 1946 je bil izvoljen za člana ameriškega kongresa; vanj je bil do leta 1974 izvoljen še trinajstkrat. Ameriški kongresnik John Blatnik se je rodil na današnji dan leta 1911 v Chrisholmu v Minnesoti. Leta 1996 je bil posmrtno odlikovan z zlatim častnim znakom svobode Republike Slovenije.
Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Raziskovalec pojava samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec Madžarski okupatorji odvedejo v internacijo prve Slovence
Utemeljitelj slovenske etnomuzikologije Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Agronom – organizator kmetijstva Eden od organizatorjev protinacističnega upora na Štajerskem Pred 32 leti je Slovenska tiskovna agencija odposlala prvo vest
Podpisi peticije za zedinjeno Slovenijo Odvetnica in njena pripovedna proza Slovenik – papeški zavod v Rimu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mojstrski interpret intelektualnih gledaliških vlog Vojak, pravnik in zgodovinar Od gledališča na osvobojenem ozemlju do filmskih vlog
Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Fraz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov